Poročilo Položaj otrok po svetu v letu 2021; V mojih mislih: spodbujanje, zaščita in skrb za duševno zdravje otrok razkriva, kakšno je duševno zdravje otok, najstnikov in njihovih skrbnikov. Po podatkih UNICEF več kot vsaka sedma mlada oseba po vsem svetu v starosti od 10 do 19 let živi z diagnosticirano duševno boleznijo.
"Zadnjih 18 mesecev je bilo napornih za vse nas, še posebej za otroke. Zaradi vsedržavnih omejitvenih ukrepov in omejitev gibanja, povezanih s pandemijo, so otroci preživeli naravnost neopisljivi del svojega življenja, ločeni od družinskih članov, prijateljev, učilnic in igre, kar so ključni elementi otroštva," je sporočila izvršna direktorica UNICEF Henrietta Fore. Po njenih besedah učinka pandemije ne gre zanemariti in predstavlja le vrh ledene gore, saj so se že pred pandemijo številni otroci borili s težavami na področju duševnega zdravja. Vlade za obravnavanje teh kritičnih potreb vlagajo premalo, države po vsem svetu za duševno zdravje namenijo zgolj dva odstotka državnega proračuna za zdravstvo.
Duševno zdravje med pandemijo
Zgodnje ugotovitve mednarodne raziskave, v katero so bili zajeti otroci in mladostniki iz 21 držav, so pokazale, da je v povprečju vsak peti mladostnik v starosti od 15 do 24 let, ki je sodeloval v raziskavi, potrdil, da se pogosto počuti potrtega oziroma ga skoraj nič ne veseli. Novi omejitveni ukrepi, ki jih je prinesla pandemija so prizadeli vsakega sedmega otroka. Diagnosticirane duševne bolezni lahko močno ogrozijo zdravje otrok in mladostnikov ter njihovo izobrazbo, rezultate, ki jih dosežejo v življenju ter možnost pridobivanja zaslužka. Po podatkih UNICEF je med pandemijo več kot 1,6 milijard otrok utrpelo izgubo izobrazbe. Londonska School of Economics v analizi poročila razkriva, da ocenjeni ekonomski prispevki, ki so bili izgubljeni zaradi duševnih motenj mladih, ki privedejo do invalidnosti ali smrti, znašajo dobrih 336 milijard evrov letno.
Poročilo spodbuja vlade naj se posvetijo spodbujanju duševnega zdravja za vse otroke in za najranljivejše skupine skrbijo s pomočjo naslednjih ukrepov:
- - Nujne naložbe na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov v vseh sektorjih, ne le v zdravstvu, da se bo tako podprlo vsedružbeni pristop k preprečevanju, spodbujanju in negi.
- - Integracija in večje število intervencij na podlagi dokazov v zdravstvenem ter izobraževalnem sektorju in sektorju socialne zaščite, vključno s programi za starše, ki spodbujajo odzivno in ljubečo skrb za otroke ter podpirajo duševno zdravje staršev in skrbnikov, ter zagotavljanje podpore duševnemu zdravju v šolah s pomočjo kakovostnih storitev in pozitivnih odnosov.
- - Prekiniti je treba tudi molk glede duševnih bolezni, in sicer tako, da se naslovi stigme, spodbuja boljše razumevanje duševnega zdravja, izkušnje otrok in mladih pa je treba začeti jemati resno.
Kaj vpliva na duševno zdravje
Skozi celotno življenje na duševno zdravje vpliva mešanica genetike, izkušenj in okoljskih dejavnikov iz zgodnjih dni otrokovega življenja. Na duševno zdravje vpliva način, na katerega zanje skrbijo starši, šolanje, kakovost odnosov, izpostavljenost nasilju ali zlorabam, diskriminacija, revščina, humanitarne krize in izredne zdravstvene razmere, kot je denimo pandemija bolezni COVID-19. UNICEF še poudarja, da je duševno zdravje del fizičnega zdravja in si ne moremo privoščiti, da bi nanj gledali drugače.
KOMENTARJI (3)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.