Šlosberg mora za 11 let v gulag, njegovim dokončna prepoved

Sodišče v Pskovu na severozahodu Rusije je Šlosberga danes obsodilo zaradi komentarjev, v katerih je kritiziral ofenzivo Moskve v Ukrajini. Spoznalo ga je za krivega objave lažnih izjav, namenjenih diskreditaciji ruske vojske.

63-letni politik se bo na sodbo pritožil, so sporočili iz stranke Jabloko, ki je sodbo označila za "znamenje razpada ruskega pravosodja".

Kazen Šlosbergu sledi odločitvi ruskega vrhovnega sodišča, ki je prejšnji teden stranki Jabloko prepovedalo sodelovanje na septembrskih parlamentarnih volitvah. Stranka, ki jo je podprlo več ruskih opozicijskih osebnosti v izgnanstvu, med njimi Julija Navalna, vdova pokojnega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega, se je na odločitev pritožila. Vrhovno sodišče je o pritožbi odločalo prav danes in jo torej zavrnilo.

Tožbo proti liberalni opozicijski stranki, ki ji je državna volilna komisija julija presenetljivo odobrila sodelovanje na volitvah, je vložila skrajno desna Rodina. Ta jo je med drugim obtožila nepravilnosti v predvolilni kampanji, financiranja iz tujine, podpiranja spolnih manjšin ter pozivanja k ekstremizmu in kršenju ozemeljske celovitosti Rusije.

Pri Jabloku so vse obtožbe zanikali. "Ključ našega nesoglasja je v tem, da mi podpiramo mir, medtem ko oni podpirajo prelivanje krvi," je med večurno obravnavo prejšnji teden na sodišču dejal vodja stranke Nikolaj Ribakov. "Zavedajo se, da ljudje želijo glasovati za mir. In se bojijo. Zato nas želijo izključiti iz volitev," je dodal.

Tožbi stranke Rodina je sodišče ugodilo in Jabloku prepovedalo sodelovanje. Šlo je za prvi primer, da so stranki, ki je bila že registrirana za volitve, naknadno prepovedali, da bi na njih sodelovala.

Stranka Jabloko se je nato pritožila, a je pritožbeni senat vrhovnega sodišča v Moskvi danes zavrnil njene ugovore in potrdil odločitev, da ne sme sodelovati na volitvah v dumo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Odločitev sodišča ruskim volivcem, ki nasprotujejo več kot štiri leta trajajoči vojni v Ukrajini, onemogoča, da bi jeseni na parlamentarnih volitvah glasovali za edino protivojno stranko v Rusiji.

Medtem ko je vrhovno sodišče odločalo o pritožbi Jabloka, je policija pred stavbo sodišča pridržala več deset podpornikov stranke, ki so želeli biti navzoči na obravnavi, in jih odpeljala na bližnje policijske postaje, je za neodvisni časopis Novaya Gazeta dejal vodja moskovske podružnice stranke Kiril Gončarov. Ribakov je v sodni dvorani pridržanja podpornikov označil za "ustrahovanje".

Julija letos so za kratek čas pridržali tudi Borisa Nadeždina, politika, ki je na zadnjih ruskih predsedniških volitvah leta 2024 poskušal izzvati Vladimirja Putina. Kandidiral je s protivojnim programom, v katerem je pozival h koncu vojne v Ukrajini. Ruska volilna komisija mu je takrat nekaj tednov pred glasovanjem kandidaturo zavrnila z utemeljitvijo, da je bilo več kot 15 odstotkov podpisov podpore, ki jih je priložil kandidaturi, neveljavnih.

Letos je napovedal kandidaturo tudi na septembrskih volitvah v državno dumo.

Rusko ministrstvo za pravosodje pa ga je uvrstilo med t. i. tuje agente ter ga obtožilo širjenja lažnih informacij o ruski vladi in pozivanja ljudi k udeležbi na neodobrenih shodih. Oznaka "tuji agent" bi mu preprečila sodelovanje na volitvah. "Kaj naj rečem? Še naprej bom živel in se boril," je omenjeno oznako pred aretacijo komentiral Nadeždin. "To verjetno ne bo spremenilo moje politične poti. Še naprej bom kandidiral za državno dumo in zbiral podpise," je takrat vztrajal. Kmalu je sledila aretacija.

BBC je na začetku avgusta nato poročal, da se je Nadeždin oglasil iz Francije. Objavil je videoposnetek, na katerem stoji pred Eifflovim stolpom v Parizu: "Živjo vsem. Imam dobre novice. Živ sem in svoboden. Žal trenutno nisem v Rusiji. Moram zbrati in ugotoviti, kaj storiti naprej. O svojih načrtih bom pisal kasneje."

Parlamentarne volitve bodo v Rusiji potekale med 18. in 20. septembrom. Poleg volitev v dumo bodo volivci septembra izbirali tudi predstavnike na drugih političnih ravneh, lokalnih in regionalnih. Na volitvah naj bi prvič sodelovali tudi prebivalci Donbasa in drugih ozemelj v Ukrajini, ki jih Rusija zaseda.

Opozicijski politiki, ki bi ruskim volivcem lahko ponudili alternativo, pa so bodisi v zaporu, v izgnanstvu ali pa so umrli, ob tem poudarja BBC.

Februarja letos smo objavili intervju z ruskim opozicijskim politikom Iljo Jašinom, ki se je mudil v Ljubljani. 42-letnik bi sicer še vedno moral prestajati zaporno kazen, ker je glasno nasprotoval vojni v Ukrajini, a so ga po dobrih dveh letih zapora izpustili v okviru izmenjave zapornikov. Od takrat deluje iz tujine, trenutno živi v Berlinu.

Jašin je med redkimi vidnimi ruskimi opozicijskimi voditelji, ki so kljub intenzivnim pritiskom ostali v politiki in je glasen nasprotnik vojne ter avtoritarizma v Rusiji. Po kritiki ruskih vojaških dejanj v Ukrajini in objavi informacij o domnevnih vojnih zločinih, še posebej v mestu Buča, so ga aretirali in obsodili na 8,5 let zaporne kazni zaradi "širjenja napačnih informacij o ruski vojski".

V pogovoru za 24ur.com je zatrdil, da večina Rusov ne podpira vojne v Ukrajini, a ji ne upa glasno nasprotovati, saj je kritika oblasti v Rusiji kaznivo dejanje.