Po navedbah obveščevalnega zavezništva Five Eyes, ki združuje ZDA, Združeno kraljestvo, Kanado, Avstralijo in Novo Zelandijo, kitajske obveščevalne službe za novačenje virov uporabljajo platforme, kot sta LinkedIn in Indeed, pri čemer se predstavljajo kot kadroviki, svetovalci, raziskovalci ali predstavniki uglednih analitičnih organizacij.
Po njihovih ocenah je cilj teh operacij pridobivanje vojaških, političnih in gospodarskih informacij, ki bi Kitajski lahko zagotovile strateško prednost pred zahodnimi državami, poroča Politico.
V skupnem opozorilu obveščevalne službe navajajo, da so tarče predvsem posamezniki z dostopom do občutljivih informacij. Med njimi so vojaško osebje, državni uradniki z varnostnimi dovoljenji, zaposleni v obrambnem sektorju ter strokovnjaki za zunanjo politiko in varnost.
Posebno pozornost naj bi Kitajska namenjala tudi vojakom in uradnikom, povezanim z indo-pacifiško regijo, ki je v zadnjih letih postala eno glavnih geopolitičnih žarišč v odnosih med Washingtonom in Pekingom.
Po navedbah Five Eyes so med potencialnimi tarčami tudi univerzitetni profesorji, raziskovalci, novinarji in samostojni avtorji.
Kako poteka novačenje?
Po ugotovitvah obveščevalcev kitajski agenti pogosto uporabljajo navidezno legitimne ponudbe za delo ali sodelovanje.
Posameznikom ponudijo pripravo analiz, strokovnih poročil ali raziskav s področja Kitajske, mednarodnih odnosov, obrambne politike ali indo-pacifiške regije. Za takšna poročila naj bi bili pripravljeni plačati od nekaj sto do več tisoč dolarjev.
Po navedbah obveščevalnih služb gre pogosto za prvi korak v procesu postopnega pridobivanja zaupanja in dostopa do vedno bolj občutljivih informacij.
Five Eyes v opozorilu opisuje petstopenjski model novačenja, pri katerem se navidezno nedolžna strokovna sodelovanja sčasoma lahko razvijejo v obveščevalne operacije.
Tudi neobčutljivi podatki imajo vrednost
Obveščevalci opozarjajo, da niso zanimive zgolj tajne informacije. Tudi podatki, ki niso uradno zaupni, lahko postanejo izjemno dragoceni, če jih obveščevalne službe združijo z drugimi že pridobljenimi informacijami.
"Določene vrste podatkov lahko ogrozijo življenja vojakov in drugih zaposlenih na terenu, oslabijo gospodarsko varnost ter omogočijo vplivanje na demokratične procese," so zapisali v skupnem opozorilu. Po njihovih besedah se številni posamezniki sploh ne zavedajo, da sodelujejo v procesu zbiranja obveščevalnih podatkov.
Že več primerov kazenskega pregona
Pet zahodnih obveščevalnih služb navaja, da so v preteklosti že odkrile več primerov posameznikov, ki so kitajskim operativcem posredovali občutljive informacije. Nekateri primeri so se končali tudi s kazenskimi postopki zaradi vohunjenja.
Ob tem opozarjajo, da lahko posamezniki, ki sodelujejo pri prenosu informacij tujim obveščevalnim službam, odgovarjajo po zakonodaji o vohunstvu in nacionalni varnosti.
Britanska notranja obveščevalna služba MI5 je že lani opozarjala, da kitajski agenti prek LinkedIna poskušajo navezati stik s poslanci britanskega parlamenta in drugimi vplivnimi posamezniki. V zadnjih letih so zahodne države večkrat opozorile tudi na domnevne kitajske poskuse pridobivanja tehnoloških skrivnosti, vojaških podatkov in političnih informacij.
Britanski minister za varnost Dan Jarvis je po objavi opozorila poudaril, da bo Združeno kraljestvo še naprej nasprotovalo dejavnostim, ki ogrožajo nacionalno varnost. Hkrati pa je dodal, da London kljub temu ne namerava prekiniti sodelovanja s Pekingom.
"Jasno smo povedali, da je sodelovanje s Kitajsko v nacionalnem interesu, saj nam omogoča neposredno naslavljanje ravnanj, ki jih ne bomo tolerirali, obenem pa sodelovanje na področjih, kjer obstajajo skupne koristi," je dejal.
Kitajske oblasti obtožbe praviloma zavračajo ter poudarjajo, da same pogosto postajajo tarča podobnih obveščevalnih operacij.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.