Opozorilo Dodiku: EU lahko v 24 urah v BiH pošlje več tisoč vojakov

Predsednica Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi ter švedska zunanja ministrica Ann Linde in generalna sekretarka Helga Maria Schmid sta v izjavi dejali, da poskusi Republike Srbske, da enostransko prevzame sedanje pristojnosti BiH, samo povečujejo napetosti in ogrožajo vse, kar je bilo v BiH doseženega v zadnjih 26 letih.

"Politične voditelje Republike Srbske pozivamo, naj se vzdržijo negativnih političnih potez, usmerjenih v delitev. Izpodbijanje Daytonskega mirovnega sporazuma in ustavne ureditve Bosne in Hercegovine nosi s seboj tveganje za motenje miru v državi in ​​regiji," so po navedbah hrvaškega Indexa sporočili predstavniki OVSE.

Zaradi krize v BiH je sicer konec tedna v državo prispela delegacija Zelenih/EFE v Evropskem parlamentu, katere člani so govorili s parlamentarci BiH in drugimi uradniki, da bi opozorili, da Evropski parlament ne bo le opazovalec stopnjevanja krize v BiH, ki je eskalirala potem, ko je 10. decembra parlament Republike Srbske z glasovanjem sprožil sporen proces umika te entitete iz niza osrednjih institucij Bosne in Hercegovine.

"Imamo zagotovila generalov, da lahko v 24 urah pripeljejo do 6000 vojakov," je za N1 dejal evropski poslanec Thomas Waitz. 

Poslanci RS v parlamentu BiH so sicer zavrnili sodelovanje v pogovorih, češ da ima skupina Zeleni/EFE v Evropskem parlamentu "neuravnotežena stališča".

Dodik pravi, da so pripravljeni tudi na povračilne ukrepe

"Nočemo druge Bosne in Hercegovine, razen tiste, ki jo predvideva daytonska ustava," je danes dejal srbski član predsedstva BiH Milorad Dodik.

Dodik je v intervjuju za beograjsko Politiko, kjer je govoril tudi o premoženju, dejal, da Ustavno sodišče BiH nima pravice določati lastništva, ker je to rešeno z Daytonskim sporazumom.

Napovedal je, da bodo sprejeti zakoni, ki bodo potrdili, da je Republika Srbska lastnica premoženja na njenem ozemlju.

Na opozorila, da ji bo uporništvo stalo naložb, Dodik odgovarja, da imajo "svoje prijatelje", ki so vlagali doslej, in trdi, da naložb ne bodo izgubili.

Dejal je, da je Republika Srbska v primeru sankcij pripravljena na povračilne ukrepe. "Morda se bodo nekateri poskušali posmehovati temu, kar bom rekel, a tudi Republika Srbska ni brez protiukrepov. Če Nemčija uvede sankcije, se bomo maščevali. Nisem slep, da ne vem, kaj sta Amerika in Nemčija. Moje sporočilo pa je – pretiravali ste. Naredili ste vse, da sovražimo BiH, ki je nikoli nismo ljubili," je dodal.

"Imamo vlagatelje in vse je pripravljeno, oni pa delajo vse, da to preprečijo. Potem nam rečejo – živimo skupaj. Zakaj bi živeli s takimi ljudmi?" se sprašuje Dodik.

Dodaja, da je zdravilo, ki ga ponujajo Američani, napačno in da bi morda bila rešitev umik Amerike. "Vse bi bilo rešeno v 24 urah, mirno," je dejal.

Za Logarja dogajanje v Republiki srbski zaskrbljujoče, še vedno brez komentarja glede sankcij

Zadnje dejavnosti Republike srbske so zaskrbljujoče in nevarno odklepajo vrata, za katera smo mislili, da se jih ne bo odpiralo, pa je v Bruslju poudaril zunanji minister Anže Logar. V povezavi z dogajanjem v BiH je izpostavil, da je za preprečitev zaostrovanja razmer potrebno usklajeno delovanje celotne EU in tudi usklajenost z ZDA.

Možnosti sankcij proti srbskemu članu predsedstva BiH Dodiku, ki je na čelu prizadevanj za odcepitev, pa slovenski minister niti tokrat ni želel komentirati. "Danes o tem nismo razpravljali, zato ne želim komentirati. Ko pa bomo opravili razpravo o tem, bom te zadeve tudi komentiral," je dejal.

Njegova nemška kolegica, nova nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock je sicer povedala, da se je ob robu zasedanja zavzemala za uporabo obstoječe ureditve sankcij proti Dodiku, saj da so prizadevanja za odcepitev nesprejemljiva. Nemčija je že pred tedni pozvala k preučitvi možnosti ukrepanja EU proti odgovornim za spodkopavanje enotnosti BiH, tudi sankcij. Med članicami unije je bila po neuradnih navedbah široka podpora temu predlogu, največ pomislekov pa naj bi imeli Madžarska in Slovenija.

S slovenske strani sicer jasnega odgovora na vprašanje glede sankcij za zdaj ni bilo mogoče pridobiti, le sporočilo, da je Slovenija naklonjena konstruktivnim pobudam za pomoč BiH ter da podpira enotno, suvereno in ozemeljsko celovito BiH.

Logar je v začetku decembra po zasedanju zunanjih ministrov zveze Nato v Rigi na vprašanje, ali Slovenija podpira sankcije proti odgovornim za spodkopavanje enotnosti BiH, dejal, da trenutno razvoj dogodkov kaže na izboljšanje razmer, kar lahko pozdravijo, ter izpostavil, da je treba umiriti retoriko. Na vprašanje, ali potrjuje informacije, da Slovenija razpravi o sankcijah ni naklonjena, pa je tedaj odgovoril, da ničesar ne potrjuje, ker na ravni ministrov o tem sploh niso razpravljali.

EU je okvir za sankcije za nekooperativne voditelje v BiH sprejela marca 2011. Gre za prepoved potovanja v EU ali zamrznitev premoženja za ljudi, ki bi škodovali ozemeljski celovitosti BiH. Uporabila jih doslej še ni.

Hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman je sicer izrazil dvom, da se bo uniji uspelo dogovoriti o sankcijah proti Dodiku, ter izpostavil, da se Hrvaška zavzema za dialog.