Kot je že poročal Net.hr, je občinsko državno tožilstvo v Reki septembra vložilo obtožnico zoper tri mornarje trajekta Jadrolinije. V njej jim očita kaznivo dejanje zoper javno varnost, zaradi katerega so avgusta 2024 umrli trije krmar trajekta, glavni strojnik in še en mornar.
Po hrvaškem kazenskem zakoniku je za to kaznivo dejanje zagrožena zaporna kazen od enega do osmih let. Kazen, ki jo bo izreklo sodišče, bo odvisna tudi od olajševalnih in oteževalnih okoliščin, ob čemer se bo upoštevala tudi vloga vsakega od obtoženih v nesreči Jadrolinijinega trajekta, njihova pretekla kazenska evidenca, družinske okoliščine in odnos do kaznivega dejanja.

Zdaj so v javnost prišle podrobnosti iz obtožnice, ki opisujejo lansko tragedijo na Malem Lošinju, v kateri so ob padcu 10-tonske vkrcavalne klančine trajekta Lastovo umrli trije mornarji. Klančina se je zrušila, ko je bil trajekt privezan ob pomolu, člani posadke pa so pod njo pregledovali tesnilo.
Pod palubo je bil tudi obtoženi prvi častnik, a je tragedijo preživel z zlomom rame in medenice.
Zakaj so bili mornarji sploh pod klančino?
Posadka je med plovbo opazila manjšo količino vode, kar bi lahko pomenilo morebitno težavo z gumijastim tesnilom na sprednji vkrcavalni rampi. Poveljnik se je po privezu na Malem Lošinju odločil, da bo tesnilo osebno preveril.
Klančino so dvignili po izstopu potnikov in vozil, vendar klančina ni bila zavarovana z zaklepnimi zatiči – kovinskimi zatiči, ki se uporabljajo za pritrditev klančine v dvignjenem položaju.
Kot piše v obtožnici, vodja palube ni izdal ukaza krmarju, naj klančino zavaruje s klini, prvi častnik pa ni nadzoroval dejanj na palubi, čeprav je to njegova dolžnost. Poveljnik je medtem izklopil hidravlični sistem, čeprav klančina ni bila zavarovana.
'Kaj sem storil? To je moja krivda'
Strokovnjaki Fakultete za strojništvo in ladjedelništvo Univerze v Zagrebu so pojasnili, da je vkrcavalna rampa lahko v dvignjenem položaju le, ko deluje hidravlična črpalka, ali če je zavarovana z zapornimi zatiči. Ventil na hidravličnem motorju je namenjen nadzorovanemu dvigovanju in spuščanju rampe, vendar rampe ne more držati v dvignjenem položaju.
Strokovnjak podjetja "MAG Sistem", ki vzdržuje hidravlične sisteme na ladji, pa je dejal, da rampa v primeru, da bi hidravlični sistem ostal vklopljen, ne bi padla.
Oblasti so med preiskavo zaslišale več nekdanjih in sedanjih članov posadke trajekta Lastovo in vsi so soglasno povedali, da je zavarovanje klančine s klini neobhodno pravilo ter da so vsi na palubi vedeli, da je treba klančino zavarovati, ko je v dvignjenem položaju.
Nekdanji kapitan ladje je potrdil, da klančine nikoli ne drži samo hidravlika. "Nikoli mi ni prišlo na misel, da bi preizkusil, ali bi hidravlika lahko držala klančino," je dejal med pričanjem.
Pričal je tudi zaposleni na parkirišču ob pomolu, ki je videl tragedijo. Kot je povedal, je eden od članov posadke po nesreči "vidno pretresen in dezorientiran hodil po pomolu in govoril: Kaj sem storil? To je moja krivda". Kot poročajo hrvaški mediji, je bil to vodja palube.
Trojica zavrača krivdo - s prstom kažejo drug na drugega
Med preiskavo so vsi trije obtoženi zanikali krivdo za tragedijo. Kapitan je trdil, da mu nikoli niso povedali, da je treba namestiti varovalne kline ter da mu ni nihče povedal, da se hidravlika ne sme izklopiti. Poudaril je, da na krovu ni tehnične dokumentacije za hidravlični sistem ali pisnih postopkov za upravljanje klančine ter da je vodjo palube opozoril, da klančina ni zavarovana, a da mu je slednji odgovoril: "Saj nima kam iti."
Prvi častnik je medtem trdil, da po delovnem urniku ni bil odgovoren za nadzor nad vodjo palube, ker je to počel kapitan. Dejal je tudi, da ni vedel in ni mogel vedeti, da zaklepni zatiči niso bili nameščeni. Ko ga je kapitan poklical na mobilni telefon, je bil že pod klančino.
Vodja palube pa je izjavil, da je čakal, da nekdo zavaruje klančino s klini, a da je bila v nekem trenutku hidravlika izklopljena. Kot je dejal, je kapitana nemudoma vprašal, zakaj je izklopil hidravliko, ta pa da mu je dejal, da se "v teh petih minutah ne more zgoditi nič". Vodja je za tem stekel ven in poskušal opozoriti mornarje, naj se umaknejo, a je bil za to prepozen.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.