Opravičilo v senci izgubljenih generacij

Danska premierka Mette Frederiksen je v sredo v kulturnem centru v Nuuku stopila pred več sto ljudi, med katerimi so bile številne žrtve prisilne kontracepcijske politike iz 60. in 70. let prejšnjega stoletja. Dekletom, nekaterim starim komaj 12 let, so danski zdravniki med rutinskimi pregledi brez razlage vstavljali maternične vložke. Mnoge so kasneje ostale trajno neplodne. 

Gre za kampanjo, ki jo je vodila danska vlada z namenom omejevanja rasti grenlandske populacije in ki se je v določenih oblikah nadaljevala še v 90. letih, tudi po pridobitvi grenlandske avtonomije. V mnogih primerih ženskam in dekletom niso povedali, kaj se dogaja. Posledično so za to izvedele šele leta kasneje, ko so se začele pojavljati zdravstvene težave. 

"Vem, da vam ne morem vzeti bolečine ali vrniti tistega, kar ste izgubile," je dejala Frederiksenova. "Vendar upam, da bo to lahko priznanje, da je bilo to, kar ste prestale, narobe, da je bila to izdaja in da odgovornost ni več na vas, ampak na nas." Ob tem je napovedala ustanovitev posebnega odškodninskega sklada, a višina pomoči še ni znana.

Na prireditvi so se odzivi gibali od tihe hvaležnosti do ostrega protesta. Nekatere žrtve so s solzami sprejele opravičilo, druge so ga zavrnile kot neiskreno. 

Umetnica Amarok S. Petersen je premierki med govorom obrnila hrbet in kasneje izjavila, da je opravičilo umazano, saj prihaja šele zdaj, ko je Grenlandija postala strateško pomembna zaradi ameriškega interesa. "Če se leta nočeš opravičiti in to storiš šele kasneje, ko gre za posel in politiko, potem to ni iskreno," je dejala.

Grenlandska vlada se je prav tako opravičila, saj je v 90. letih nadaljevala program, kljub pridobljeni avtonomiji. 

Dogodek se je sklenil s simbolnim dejanjem, ob koncu slovesnosti sta Frederiksenova in grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen stopila do dolge vrste preživelih in vsakega objela. Nekatere žrtve so se tresle od joka. A kljub temu mnogi opozarjajo, da bo resnično spravo mogoče doseči šele, ko bodo zagotovljeni odgovori, medicinska pomoč in dolgoročna podpora preživelim.

Pred dvorano je stal majhen spomenik iz rož, sveč in poslikanih kamnov. Eden izmed njih je bil okrašen z majhnimi rdečimi srčki, na njem je pisalo: "Za otroke, ki jih nikoli nismo imeli."