Videoposnetki in fotografije prikazujejo trenutek, ko strela udari v 330 metrov visok železni stolp, medtem ko se nad Parizom zgrinjajo temni oblaki.
Strela sicer v Eifflov stolp udari večkrat na leto, v povprečju petkrat do desetkrat, odvisno od vremenskih razmer.
Zaradi svoje višine in strukture je stolp naravna 'tarča' med nevihtami, a udari strele ne predstavljajo neposredne nevarnosti za obiskovalce. Notranji prostori in dvigala so obdani s kovinsko konstrukcijo, ki deluje podobno kot Faradayeva kletka – električni tok namreč teče po zunanjem kovinskem okviru. Posebej zasnovani ozemljitveni sistemi ob vznožju stolpa varno odvedejo tok na Zemljo v delčku sekunde.
Med hudimi nevihtami sicer lahko začasno zaprejo dele stolpa iz previdnosti, čeprav strela sama po sebi redko povzroči strukturno škodo.
- Strela udarila v Eifflov stolp Profimedia
- Strela udarila v Eifflov stolp Profimedia
- Strela udarila v Eifflov stolp Profimedia
- Strela udarila v Eifflov stolp Profimedia
- Strela udarila v Eifflov stolp Profimedia
Francija se sicer te dni sooča s hudim vročinskim valom s temperaturami nad 40 stopinj Celzija. Nacionalna agencija za javno zdravje je sporočila, da so med 24. in 27. junijem zabeležili približno tisoč smrti več, kot bi jih pričakovali glede na običajno umrljivost.
Oblasti pričakujejo, da se bo število smrti še povečalo, ko bodo posodobili podatke o smrtih v domovih za starejše.
Faradayeva kletka je zaščitna naprava ali prostor, obdan s prevodnim materialom, kot je kovina, ki blokira zunanja statična električna polja. Ko strela udari v takšno strukturo, se električni naboj porazdeli po zunanji površini prevodnika, kar pomeni, da notranjost kletke ostane varna pred električnim tokom. Ta princip se v vsakdanjem življenju uporablja ne le pri zaščiti visokih zgradb, temveč tudi v avtomobilih ali letalih, ki potnike ščitijo pred udari strele.
Eifflov stolp je bil zgrajen za svetovno razstavo leta 1889, ki je obeležila stoletnico francoske revolucije. Čeprav je bil ob svojem nastanku predmet kritik številnih umetnikov in intelektualcev, ki so ga imeli za estetsko neprimernega, je sčasoma postal globalni simbol francoske inženirske genialnosti in arhitekturne inovacije. Danes velja za eno najbolj prepoznavnih znamenitosti na svetu in osrednjo točko francoske kulturne identitete.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.