'Otroci vojaki' na evropskih ulicah

Vedno več otrok in mladostnikov je ujetih v vse bolj brutalno trgovino z mamili, ki jo nadzirajo kriminalne tolpe, je po poročanju Guardiana dejala evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson. V krempljih kriminala se soočajo s podobno stisko kot otroci vojaki: prisiljeni so ubijati in pohabljati ljudi.

Johanssonova je spomnila na še svež primer iz njene domače Švedske, kjer so pretekli teden v povezavi z umorom dveh žensk aretirali 16-letnika. Pri njem so našli avtomatsko orožje, žrtvi, ena je bila v dvajsetih, druga pa v šestdesetih letih, naj bi ubil, ko so bili v hiši otroci. Povezujejo ga še z enim umorom. "To je zgolj zadnji v vrsti umorov, ki so jih izvedli otroci," je dodala. 

EU želi okrepiti strategije za preprečevanje novačenja otrok, vključno z odkrivanjem zgodnjih znakov, kot so otroci, ki so jih ujeli pri kraji v trgovini ali ki so opustili šolanje.

"Trgovina z mamili, ki jo vodi organizirani kriminal, je ena najresnejših varnostnih groženj, s katerimi se Evropa danes sooča, in razmere se slabšajo," je še poudarila komisarka. Samo trgovina s kokainom, s katero povezujejo dramatičen porast nasilnih zločinov v severozahodni Evropi, je po ocenah Europola vredna 10 milijard evrov.  

"To, kar zdaj spremljamo, je usklajen, nenehen poskus, da bi Evropo preplavili s kokainom. To je trg, ki se širi in ne kaže znakov upočasnitve," je dejal Laurent Laniel iz Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA). Svoje besede je potrdil s podatki o zaseženi količini mamil, ki hkrati pričajo, kako nemočna je Evropska unija. 

Vsako leto od 2017 dalje so policija in mejni organi zasegli več droge kot leto poprej. Leta 2021 že 303 tone, petkrat več kot pred desetletjem.  "To nikakor ni videti kot bitka, v kateri bi zmagovali," je priznal. 

Velika večina mamil pride v EU prek treh pristanišč: Antwerpna, Rotterdama in Le Havra, zneski, ki jih ob ogromnih zaslužkih z drogami ponujajo kriminalne združbe, pa zlahka premamijo pristaniške delavce, voznike policiste in tudi politike, da zamižijo vsaj na eno oko. Z njihovim delovanjem je poleg vse več nasilnih zločinov tako mogoče povezati tudi porast korupcije. 

Samo v Le Havru so v zadnjih letih aretirali več deset pristaniških delavcev in voznikov, ki se, kot je eden od njih povedal na sojenju, niso mogli upreti skušnjavi, da bi v nekaj urah zaslužili celoletno plačo, piše Guardian, ki dodaja, da tiste, ki jih denar ne premami, v sodelovanje prisilijo drugače. Vrstijo se ugrabitve, izsiljevanja, grožnje, mučenja in umori. 

Policija je pridobila tudi cenik, ki razkriva, koliko so kriminalci pripravljeni plačati, da se kontejnerji z drogo izognejo pregledu. 70.000 evrov dobi tisti, ki ga pomaga spraviti z območja pristanišča. 50.000 plačajo za premik kontejnerja bližje ograji ali na območje, ki ga varnostne kamere ne pokrivajo. Izposoja varnostne kartice stane 10 tisočakov, tisti, ki sodelavce poiščejo, pa lahko računajo na kar 100 tisoč evrov, piše Guardian. 

"Logistična veriga je postala zelo učinkovita. Večinoma uporabljajo ladijske zabojnike, pa tudi jahte, ribiške čolne, zasebna letala, pol-potopne ladje s posadko ali podvodne drone. Ko enkrat kokain pride sem, pa imajo na voljo pravo evropsko vojsko ljudi, ki ga razdeli – ocenjujemo, da vsaj 100.000 ljudi," je povedal Laniel. 

Za vse večjo količino kokaina, ki preplavlja evropski trg, je vodja belgijske pristaniške carinske uprave Kristian Vanderwaeren uporabil izraz cunami. Da ga še dolgo ne bo konec, pa kažejo najnovejše ugotovitve Urada ZN za droge in kriminal. Gojenje koke v Boliviji, Kolumbiji in Peruju narašča od leta 2014, samo od leta 2020 do 2021 se je povečalo za 35 odstotkov. Medtem je svetovna proizvodnja kokaina presegla 2000 ton, kar je dvakrat več kot leta 2014. Droga je danes 40 odstotkov čistejša, kot je bila leta 2010.