Po razmeroma standardnem začetku se je letošnja ozonska luknja močno povečala predvsem v preteklih dveh tednih, ugotavljajo znanstveniki Copernicusa, evropske službe za spremljanje atmosfere. S tem je postala večja kot 75 odstotkov ozonskih lukenj na tej stopnji sezone od leta 1979.
Ozonska luknja je sicer prostorsko in časovno omejen pojav, ki se med avgustom in oktobrom vsako leto pojavi nad južnim zemeljskim polom. Letos pa je postala večja od celine, nad katero se razteza – Antarktike. "Letos se je ozonska luknja začela razvijati v pričakovanju s preteklimi leti. Do začetka septembra je bila tudi zelo podobna lanski, vendar pa se je nato prelevila v eno izmed največjih in najdlje trajajočih ozonskih lukenj, kar smo jih zabeležili v tem delu sezone," je dejal direktor Copernicusa Vincent-Henri Peuch.
"Vrtinec je precej stabilen, temperature v stratosferi pa so celo nižje kot lani, zato se lahko ozonska luknja v naslednjih dveh ali treh tednih še naprej nekoliko povečuje," še dodaja Peuch.
Ozonska plast nas ščiti pred UV-žarki, ozonsko luknjo nad južno poloblo pa ustvarjajo različne kemikalije. V času zime na južni polobli se nad Antarktiko oblikuje polarni vrtinec, kar pomeni, da zrak dalj časa ostaja nad istim območjem. V tem vrtincu lahko temperatura pade celo do –90 stopinj Celzija, kar omogoči nastanek bisernih oblakov. Na ledenih kristalčkih teh oblakov se sicer pri običajnih pogojih zelo stabilne spojine klora in fluora iz neaktivnih oblik spremenijo v aktivne molekule, občutljive na Sončevo svetlobo.
Ko so leta 1985 odkrili ozonsko luknjo, se je svet zavezal k zmanjšanju uporabe ozonu nevarnih sestavin. 16. september pa so določili za mednarodni dan ohranjanja ozonske plasti.
KOMENTARJI (12)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.