Padec Kabula: 'Ko bo odšel zadnji Natov vojak, bomo propadli zelo hitro'

"Naše sile ne vstopajo v mesto Kabul. Želimo miren prenos oblasti," je dejal tiskovni predstavnik talibanov Suhail Shaheen, medtem ko so pripadniki čakali zunaj afganistanske prestolnice. Že zgodaj v nedeljo, 15. avgusta, je bilo vsem jasno, da se je začelo drugo obdobje talibanske oblasti.

Ko je postalo jasno, da je predaja neizogibna, so se pripadniki afganistanskih vladnih sil razbežali, začelo se je plenjenje, nekaj ur pozneje pa so talibani sporočili, da njihove enote potrebujejo za ponovno vzpostavitev reda.

Zato so v mesto vstopili ne kot borci, temveč tudi kot sila, ki naj bi vzpostavila red, in se predstavili kot bodoča oblast. Do večera so zavzeli "Arg", predsedniško palačo, ki je zgodovinski sedež oblasti v Afganistanu.

Skoraj brezkrvni prevzem prestolnice je sledil bliskovitemu napredovanju talibanov, ki so v približno enajstih dneh zavzeli večino pomembnejših mest v državi. Talibani so že pred tem v kampanji, ki se je začela maja, zavzeli večino podeželskega območja Afganistana ter pomembne mejne prehode. Julija in avgusta pa so z vsemi silami napredovali še na urbana območja po vsej državi ter razkrojili in demoralizirali afganistanske varnostne sile.

Da se bodo talibani prej ko slej vrnili, se je vedelo že prej, razlaga generalmajor Dobran Božič, ki je bil v okviru Natove misije ISAF leta 2010 in 2011 v Afganistanu. Kot pravi, je bil mir vzdrževan, dokler so bile tuje vojske tam. Kot mu je dejal eden od afganistanskih generalov: "Ko bo zadnji Natov vojak odšel, bomo propadli zelo hitro. Tako kot je bilo pri Sovjetih, tako bo pri vas."

Največji pokazatelj, da se bo nekaj korenito spremenilo, je bila pokvarjenost politične in poveljniške elite, ki je imela tihe dogovore s talibani, dodaja. "Afganistanci so vedeli za vsako hišo, kjer so talibani, če bi hoteli obračunati z njimi, bi lahko."

V enačbo vstopi korupcija, ki je bila, kot pravi generalmajor, na najvišji možni ravni in je dobesedno "ubijala Afganistan". Včasih so Natovi vojaki odpeljali osnovne potrebščine in hrano v odročne vasi, kjer je vladala velika revščina. Lokalci so takrat vzeli vse, saj so to nujno potrebovali. A kmalu so nehali jemati, stvari pa so ostajale na pragu. Če bi vzeli, bi jim talibani pobili celotne družine.

"Korupcija je bila povezana z drogami, kriminalom in nismo je znali ali pa je nekateri niso hoteli izkoreniniti. Žalostno, da nismo uspeli zgraditi države, v katero bi ljudje verjeli in bi bila v boljšem svetu, taka država, ki je v 60. letih obstajala," je dodal Božič.

Kot je pojasnil, Afganistanci nikakor niso bili slabi vojaki, vendar je vse šlo zaradi korupcije navzdol. "Ker se je en poveljnik predal talibanom, ker je imel že prej dogovor z njimi, in tako je bilo v eni vojašnici in drugi, pade ena provinca pa druga."

Kot pravi, so iskali izgovor za tako hiter prevzem oblasti, da niso imeli potrebne logistike in premalo obveščevalnih podatkov. Kar pa ni res, je pojasnil, imeli so zelo dobre obveščevalne podatke. Talibani pa so govorili, pravi Božič, da imajo nekaj, česar drugi nimajo - čas. "In to se je res pokazalo."

"Začelo se je dogajati, vendar nihče ni želel priznati, da prihajajo talibani. Ko smo se umikali po cesti, so bile ulice prazne - brez prometa, brez avtomobilov, toda na obeh straneh ulic je bilo zelo, zelo, zelo veliko ljudi, ki so se hitro premikali. Mislim, da nobena kamera tega nikoli ne bi mogla ujeti, tudi če bi imeli čas in dovolj miru, da bi ostali sami in snemali. Šlo je za strah, za vzdušje, za občutek v zraku. Vsi so bili preprosto zelo prestrašeni."

To so besede fotografinje Kiane Hayeri, ki je sedem let živela v Kabulu. Ta je postal njen dom, toda v nedeljo je morala zapustiti državo. Nekaterim, kot njej, je to tudi uspelo.

Na stotine ljudi se je v ponedeljek zgrnilo na ploščad mednarodnega letališča v Kabulu in obupano iskalo način, kako zapustiti Afganistan. Komercialni leti z letališča Hamida Karzaja so bili odpovedani, vendar so posnetki prikazovali podivjane množice, ki so se pozno v nedeljo zvečer in v ponedeljek zjutraj skušale prebiti na katero koli letalo, ki je zapuščalo mesto. Nekateri so se celo z golimi rokami oprijemali bokov vojaških letal, medtem ko so ta vozila po vzletno-pristajalni stezi.

Tisti, ki niso imeli sreče, so ob spoznanju, da so talibani prav zares prevzeli prestolnico, hiteli domov in uničevali dokaze o povezavah z Zahodom ali afganistansko vlado. Ženske brez burk so obupano iskale trgovine, kjer bi jih lahko kupile in se pokrile. Zaprle so se celo bolnišnice, zaradi česar je bila vsaj ena obupana ženska prisiljena roditi doma, je takrat poročal Guardian.

V parkih in na drugih odprtih površinah so se ljudje, ki so pred napredovanjem talibanov pobegnili iz drugih delov Afganistana, stiskali v šotorih, prestrašeni pred prihodnostjo, pred katero so skušali pobegniti, a jim ni uspelo. Talibani so sicer obljubili "amnestijo" za vse tiste, ki so delali za padlo afganistansko vlado, ter jih povabili, predvsem moške, naj služijo pod talibansko oblastjo.

Toda mnogi so na to ponudbo gledali s skepso. Na območjih, ki jih je skupina zavzela pred prestolnico, so se namreč pojavila verodostojna poročila o povračilnih pobojih, usmrtitvah vojakov, ki so se predali, ter o ženskah, ki so bile pod grožnjo orožja prisiljene zapustiti svoje službe, ki jim je bilo onemogočeno izobraževanje, skrajneži pa so jih prisilili tudi v poroke.

Talibani so "počistili" afganistanske vojne, potrjuje Božič, vedeli so za vsakega, kje živi in kdo so njegovi člani družine. Nemalokrat so bili ogroženi tudi člani, mnogi prav tako ubiti v povračilnih ukrepih.

V prizorih, ki so bili za administracijo Joeja Bidna globoko ponižujoči, se je manj kot mesec dni pred obletnico napadov na ZDA 11. septembra iz kompleksa ameriškega veleposlaništva začel viti dim, osebje pa je v naglici uničevalo dokumente. Nato je zadnja skupina uslužbencev snela zastavo Združenih držav in se z vojaškim helikopterjem odpravila proti letališču.

Biden se je potrudil, da bi odgovornost za padec Kabula pripisal afganistanskim voditeljem, češ da so politični voditelji "odnehali in pobegnili iz države". "Afganistanska vojska je razpadla, ne da bi se sploh poskušala boriti. Če že kaj, so dogodki preteklega tedna še utrdili prepričanje, da je bila odločitev o končanju ameriškega vojaškega angažmaja v Afganistanu zdaj pravilna," je dejal. A je vendarle priznal, da je njegova administracija napačno ocenila, kako hitro bo Kabul padel.

Mandat ZDA, ki je bil nekoč usmerjen v obnovo Afganistana, se je tako preusmeril na poskus, da bi vse svoje uslužbence ter zaveznike varno spravili iz države. Številna zahodna veleposlaništva so svoje delovanje preselila na letališče oziroma začela evakuacijo. Njihove stavbe po mestu so večinoma samevale, medtem ko so diplomati Rusije, Pakistana, Irana in drugih držav, ki niso bile del Natove misije, ostali v svojih kompleksih.

Odhod tistih, ki so lahko zapustili državo, se je začel že zgodaj, potem ko so uporniki zavzeli vzhodno mesto Džalalabad, zadnje večje središče pod nadzorom vlade, in bližnji mejni prehod s Pakistanom.

Nekdanji predsednik Ashraf Ghani je državo zapustil po hitrem postopku, da bi se, kot je sam dejal, "izognil prelivanju krvi". Mnogi prebivalci so bili jezni nanj, rekoč, da je "prodal državo talibanom". Ghani je pozneje svoj odhod pojasnjeval tudi s strahom, da bi se ponovil scenarij nekdanjega predsednika Mohameda Nadžibulaha.

Talibani so namreč Nadžibulaha zajeli, ko so leta 1996 prevzeli Kabul. Talibanski borci so ga odvlekli iz kompleksa Združenih narodov, kjer se je skrival, in ga mučili. Po umoru so njegovo truplo obesili na semafor pred predsedniško palačo.

Hamid Karzai, ki je državi predsedoval pred Ghanijem, je ostal v Kabulu kot član novooblikovanega koordinacijskega sveta afganistanskih voditeljev, ki se je sestal s talibani in vodil prenos oblasti. Kot je pojasnil generalmajor Božič, je bil on glavni pogajalec, ki bi se moral boriti proti talibanom. "Če bi bil res strah in trepet talibanov, verjetno ne bi preživel niti ene ure," je dodal. "Če so ubili vse prevajalce, vse vojake ..."

Karzai tudi ni bil del "čiščenja" po talibanskem prevzemu oblasti in je prosto hodil po Kabulu, kjer živi in dela še danes. Vključno z vsemi člani njegove družine.

Afganistan je tako v nekaj dneh znova zdrsnil v roke talibanov, vendar padec Kabula ni bil zgolj posledica njihovega napredovanja v podeželskih območjih. Bil je predvsem posledica razkroja države, korupcije, političnih dogovorov in sistema, ki v dvajsetih letih ni uspel ustvariti dovolj trdnih institucij, da bi preživele odhod tujih sil.

Pet let pozneje je Afganistan še vedno država, ki jo zaznamujejo revščina, humanitarna kriza in stroge omejitve, ki jih talibanska oblast nalaga prebivalstvu. Danes so razmere za ženske še posebej ostre. Afganistan ostaja edina država, kjer so dekleta sistematično izključena iz srednješolskega izobraževanja, ženskam pa je omejen dostop do univerz, številnih zaposlitev in javnega življenja. Reuters je ta teden poročal, da polovica Afganistank zdaj dom zapusti le enkrat ali dvakrat na mesec, le sedem odstotkov žensk pa je zaposlenih.

Varnostna situacija se je sicer po koncu več desetletij trajajoče vojne izboljšala in številni prebivalci Kabula pravijo, da se počutijo varneje, vendar jih še vedno bremenijo revščina, pomanjkanje dela in omejitve izobraževanja, piše AP News.

Milijoni ljudi so odvisni od humanitarne pomoči, številne družine pa se vsak dan borijo za osnovne življenjske potrebščine. Leta 2025 je pomoč Združenih narodov dosegla več kot 34 milijonov ljudi, vendar so hkrati opozorili, da zmanjševanje mednarodne pomoči in vse večji pritiski na gospodarstvo še naprej slabijo položaj gospodinjstev.

Posebej težak je položaj otrok. Po podatkih Združenih narodov je bilo leta 2026 skoraj 3,7 milijona otrok, mlajših od pet let, izpostavljenih povečanemu tveganju podhranjenosti. Medtem ko fantje lahko nadaljujejo šolanje, je za deklice izobraževalna pot po osnovni šoli večinoma zaprta. UNICEF opozarja, da je bilo od septembra 2021 že okoli milijon deklic prikrajšanih za srednješolsko izobraževanje.

ZDA in njihovi zavezniki so Afganistan zapustili, talibani pa so se vrnili skoraj natanko tako, kot je pred leti napovedal afganistanski general – ko bo odšel zadnji tuji vojak, se bo sistem sesul.

"Mi smo hoteli našo demokracijo vpeljati, kar jim ni ustrezalo, tega niso mogli ponotranjiti. Kot zahodna družba nismo mogli vrednot pripeljati noter, oni pa tega niso želeli sprejeti. Na določenih področjih smo šli čez mejo, ko smo skušali vpeljati našo kulturo njim, namesto da bi se približali njihovi kulturi in pripeljali državo, da bo po njihovi meri narejena in ne čisto po zahodu," je zaključil Božič.