Padel v odprt jašek in od mesta dobil 22.000 evrov odškodnine

Kot poroča Net.hr, so tudi ulice Zagreba večkrat prizorišče podobnih situacij, ko se kdo od mimoidočih poškoduje zaradi slabo vzdrževanih cest in poti. Kaj v primeru, da se poškodujete na slabo vzdrževani javni površini, lahko naredite, pa so pri Net. hr vprašali odvetnika, ki se je s tovrstnimi primeri srečal že večkrat. Velikokrat so za slabe razmere na javnih površinah krive ekstremne vremenske razmere, največkrat se ljudje poškodujejo zaradi spolzkih pločnikov, lukenj v asfaltu in ob odprtih jaških brez zaščite. V obdobju pred in med zimo se zaradi žledu in dežja nevarnost za tovrstne poškodbe še poveča in ob tem se tudi odvetniki srečujejo z vse več tovrstnimi primeri. 

Odvetnik Domagoj Rukavina, ki je v takšnih primerih zastopal že več strank, je povedal, da se z njegovimi kolegi vse večkrat srečajo s primeri občanov, ki so se poškodovali na sprehodu po mestu ali pa na poti v službo. "Zagreb je v skladu z zakonom o občinah dolžan vzdrževati komunalno infrastrukturo v stanju funkcionalne pravilnosti, a smo vsak dan priča, da so javne površine, na primer pločniki, trgi, parki in poti, poškodovani in neurejeni, kar lahko posledično povzroča padce ljudi, ki se tam gibljejo," je povedal.

Za primer je opisal situacijo moškega, ki je leta 2017 padel v odprt jašek, ki ni bil označen, utrpel je hude poškodbe, moral je celo na operacijo. S tožbo, ki jo je vložil proti mestu Zagreb, je dobil odškodnino v višini 22.000 evrov. Leta 2016 pa je ženska zdrsnila na poledeneli cesti, tudi ona je tožila mesto in dobila odškodnino v višini slabih 4000 evrov. 

"Večina teh primerov se nanaša na nevzdrževanje javnih pločnikov za pešce in trgov, ki so v slabem stanju, in to da se občani na teh površinah poškodujejo, zato ni redkost. Obstajajo pa tudi situacije, ko so na cesti odprti jaški brez opozoril, pa tudi nevzdrževane javne površine v zimskih razmerah, ko sta na njih sneg in led. Vse več je meščanov, ki se javljajo s podobnimi primeri, ki opazno naraščajo," pove odvetnik. 

Odškodnine, pridobljene v tovrstnih tožbah, dodaja, se gibljejo od tri tisoč evrov, največja odškodnina, ki se je spomni, pa je bila tista, ki so jo morali izplačati zaradi poškodbe, ki se je zgodila na šolskem igrišču. "Na šolskem igrišču, za katerega je veljalo, da ga vzdržuje mesto Zagreb, je padla konstrukcija kovinskega koša, zaradi česar se je otrok huje poškodoval, kar je vplivalo tudi na njegovo zdravje v kasnejšem življenju. V tem primeru je oškodovanec prejel 200.000 evrov odškodnine. Zneski odškodnin na Hrvaškem so določeni v skladu z navodili vrhovnega sodišča za določitev višine odškodnin za nepremoženjsko škodo," je pojasnil odvetnik.

Zastaralni rok za takšne primere je tri leta od dneva dogodka oziroma od konca zdravljenja. "Vendar je treba vedeti tudi, da vzdrževanje javnih površin ni le dolžnost mesta, ampak tudi meščanov. Zakon o komunalnem gospodarstvu na Hrvaškem predpisuje globe za javne površine pred objekti, če niso očiščeni snega in ledu. Njihovo vzdrževanje pa je dolžnost najemnika oziroma solastnika stavbe. Enako velja za odpadajoče dele fasad, ki jih lahko vidimo na nekaterih stavbah, ki ob padcu koga poškodujejo," je še povedal Rukavina. O točni številki, do koliko tovrstnih tožb je prišlo v zadnjih petih letih, so pri Net.hr povprašali tudi občino Zagreb, a odgovora niso prejeli.