Pahor na Ohridu obiskal slovenske policiste

Srečanja s slovenskimi policisti, ki v Severni Makedoniji delujejo na podlagi dvostranskega sporazuma, se je udeležil tudi minister za obrambo Matej Tonin. Sogovorniki so sodelovanje med državama ocenili kot zelo uspešno. Pahor si je nato v spremstvu gostitelja, predsednika Severne Makedonije Steva Pendarovskega, ogledal staro mestno jedro Ohrida. Ohrid in Ohridsko jezero sta namreč na seznamu svetovne in kulturne dediščine organizacije ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco).

Obisk na Ohridu je nato sklenil v vojaškem centru za usposabljanje na vodi, kjer si je skupaj z makedonskim kolegom ogledal predstavitveno vajo posebnih enot makedonske vojske. Vajo sta si ogledala tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek in minister Tonin, ki sta Pahorja spremljala na uradnem obisku v Severni Makedoniji.

Prvi dan obiska se je medtem Pahor sestal z gostiteljem Pendarovskim, predsednikom parlamenta Talatom Xhaferijem in premierjem Zoranom Zaevom. Nagovoril je tudi poslance makedonskega parlamenta sobranje.

Pahor in Pendarovski sta v pogovoru potrdila odlične in prijateljske odnose med Slovenijo in Severno Makedonijo. Ocenila sta, da sta državi zaveznici in tesni prijateljici. Predsednik Pahor je znova izrekel podporo Slovenije prizadevanjem Severne Makedonije za članstvo v EU. Makedonski predsednik pa je izrazil prepričanje, da je prihodnost Zahodnega Balkana v vključitvi držav te regije v EU.

S premierjem Zaevom sta se osredotočila predvsem na gospodarske odnose in začetek makedonskih pogajanj o članstvu z EU. Tudi v svojem govoru na slavnostni seji sobranja je Pahor izpostavil pomen širitve EU na države Zahodnega Balkana, ki je po njegovih besedah ekskluzivno politično vprašanje, ki tudi od EU terja bolj premišljeno strategijo.

Slovenija po njegovem razume celo vrsto pomislekov, ki glede širitve vladajo v Bruslju, vendar meni, da bi bila najbolj napačna odločitev za EU in za Zahodni Balkan odlašanje s širitvijo zaradi drugih vprašanj, s katerimi se Unija sooča interno in globalno.

Če širitve ne bo ali bo močno zamujala, se bo namreč na Zahodnem Balkanu počasi prijela teza, da razpad bivše Jugoslavije pravzaprav še ni končan in da je treba namesto obstoječih meja uveljaviti etnične, tak proces pa, kot nas je naučila zgodovina, praviloma spremljajo konflikti, ki bi lahko zamajali tudi varnost in stabilnost širše v regiji, je posvaril.