Pahor newyorškemu patru Krizologu izročil državno odlikovanje

"Tega nisem pričakoval in sem presenečen. Iskreno se zahvaljujem predsedniku za to priznanje, ki ga sprejemam kot priznanje za celotno slovensko skupnost, ki tukaj živi in dela," je dejal Martin Cimerman Krizolog in dodal, da so Slovenci glede na majhnost naroda največ prispevali pri razvoju Amerike.

Slovence je pozval k strpnosti in poenotenju. "Slovenska duša je dala en poseben okus tej ameriški družbi", je dejal in dodal, da je v skupnosti moč. "Po besedah filozofa, katerega imena se sedaj ne morem spomniti: namesto da preklinjamo temo, prižgimo raje luč – to želim vsem v tej naši skupnosti in Slovencem doma," je dejal.

V utemeljitvi odlikovanja med drugim piše, da Krizolog deluje v župniji v New Yorku že od leta 1991 in 30. junija 1991, na četrti dan vojne za Slovenijo, je na trgu pred palačo ZN pomagal pripraviti demonstracije proti napadu Jugoslovanske ljudske armade in za priznanje neodvisnosti Slovenije. Sodeloval in organiziral je pošiljanje pisem ameriškim politikom in drugim vplivnežem, ki so jih ameriški Slovenci prosili, naj preprečijo prelivanje krvi v domovini.

"Promocijo Slovenije v New Yorku in ZDA si je postavil za eno od prednostnih nalog. Trudil se je, da bi postala župnija kraj srečevanja Slovenk in Slovencev, pa tudi drugih. Zato je pripravil ali spodbudil številne kulturne prireditve, koncerte in razstave, predavanja in podobno. Po njegovi zaslugi je to kraj odprtosti, strpnosti in povezovanja ne glede na versko pripadnost ali politično prepričanje."

"S svojim vedrim in humornim pristopom zna vedno ustvariti sproščeno vzdušje, ki kliče k dialogu in iskanju tistih prvin, ki povezujejo ljudi v skupnost. Prav tej Cimermanovi odprtosti in povezovalnosti je mogoče pripisati tudi velik uspeh pri zbiranju sredstev za obnovo župnijske stavbe, kjer je v domovini zlasti odmeval veliki donatorski koncert leta 1997 v Cankarjevem domu v Ljubljani," piše v utemeljitvi.

"Zelo veliko je naredil za to slovensko skupnost. Vedno je pripravljen pomagati in ima odprta vrata za pogovor ali pomoč. Veliko pomeni, da je obnovil cerkev. V bistvu je to edini prostor, kjer se lahko družimo. Včasih ko je bila še poslovna skupnost in konzulat, smo se dobivali še kje drugje, sedaj pa je dejansko ostala le še ta cerkev," je povedala Mija Branc, ki redno poskrbi za slovenske kuharske dobrote na raznih prireditvah in tudi sicer.

Krizolog je povedal, da je prišel v New York za dve leti, ostal pa sedaj že 30 let. Ob osamosvajanju so želeli vsi pomagati, da bi Slovenija zaživela tudi v metropoli sveta. "Zbirali smo sredstva in obnovili zgradbo, in to ni bil več le verski objekt, ampak neke vrste slovenska hiša, kamor prihajajo Slovenci iz vseh delov sveta."

Cerkvi čez nekaj let grozi zaprtje, ker v Sloveniji ni frančiškanov, ki bi lahko prevzeli Krizologov položaj, kar pomeni, da bo po njegovem odhodu o usodi zgradbe odločal newyorški nadškof. Newyorška nadškofija nima interesa za ohranjanje etničnih cerkva in bo poslopje prodala. Interes, da se cerkev ohrani v slovenski lasti, obstaja. Država je v preteklosti že enkrat pomagala pri obnovi.

Na vprašanje, ali obstaja interes, da se zadeva ohrani, je Pahor odgovoril pritrdilno. Povedal je, da seveda to ni stvar države, ki pa se zaveda neke soodgovornosti ali želje, da nekaj takega tukaj ostane.

"To je pokazala takoj po osamosvojitvi, ko je prišlo do odločitve, da se tudi finančno pomaga. Brez dvoma je odgovor na vaše vprašanje, da je to pomembna institucija, ki je opravljala povezovalno vlogo, in zato smo patru izročili odlikovanje, ker gre za njegovo osebno zaslugo. To je središče Slovencev, pa naj so verni ali ne," je dejal predsednik.

Cerkev je oktobra 2016 praznovala 100. obletnico z mašo, ki jo je vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore. Praznovanja so se med drugim udeležili nekdanji veleposlaniki, med njimi nekdanji visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Valentin Inzko ter nekdanja veleposlanica v Nemčiji Marta Kos. Newyorški nadškof kardinal Timothy Dolan je takrat dejal, da so Slovenci pomemben del čudovite raznolikosti v ZDA in newyorške nadškofije.

Nekdanji veleposlanik ZDA v Sloveniji Brent Hartley se je leta 2018 skupaj s takratnim premierjem Mirom Cerarjem in nekdanjo veleposlanico pri ZN Darjo Bavdaž Kuret podrobneje seznanil s prizadevanji za zaščito cerkve kot slovenske kulturne dediščine v ZDA.

Vlada je leta 2017 cerkev na podlagi recipročnega sporazuma z ZDA cerkev uvrstila na vrh prioritet slovenske dediščina v ZDA. Slovenija je npr. v skladu s tem poskrbela za mariborsko srednjeveško sinagogo, ki je bila obnovljena že leta 2001.

Za zaščito in ohranitev cerkve se je septembra 2019 zavzel tudi takratni premier Marjan Šarec. "Tečejo postopki oz. prizadevanja, da bi se zaščitila kot kulturni spomenik, da bi ostala takšna, kot je, ker je to za Slovenijo velikega pomena," je takrat dejal Šarec.

Cerkev bo za prihodnje rodove ostala med drugim v obliki knjige Matjaža Brojana, ki je izšla lani ob 105. obletnici cerkve.