Pahor je izpostavil, da je bil povod za njegov obisk v Vatikanu prav praznovanje 30. obletnice vzpostavitve diplomatskih odnosov. Ti so bili vzpostavljeni 8. februarja 1992. "Prav simbolno je, da se je to zgodilo na naš kulturni dan, državni praznik. Takrat smo bili dokončno prepričani, da je Slovenija suverena država in subjekt mednarodnega prava v mednarodnih odnosih. To je bilo prelomno dejanje," je poudaril predsednik v izjavi za RTV Slovenija.

Spomnil je še, da je Sveti sedež že 13. januarja 1992 priznal Slovenijo, dva dni kasneje pa so sledile še države takratne evropske skupnosti.

Odnosi z Vatikanom so se po Pahorjevih besedah "vedno ugodno razvijali, z vzponi in padci". Spomnil je na sklenitev vatikanskega sporazuma leta 2001, ki daje osnovo za urejanje pravnih vprašanj. O določenih vprašanjih, "ki jih je treba urejati v strpnem dialogu in na podlagi ustavnega načela ločenosti cerkve in države", se je jeseni lani pogovarjal tudi s slovensko škofovsko konferenco, je spomnil Pahor.

V ospredju njegovih današnjih pogovorov s Frančiškom je bil sicer predvsem dialog. "Razhajanja, ki jih danes opažamo predvsem v zahodnem svetu, nas silijo k temu, da razmišljamo, kako vrniti dialogu njegovo moč, da povezuje," je povedal slovenski predsednik.

Pahor: Bil sem presenečen, kako je dobro obveščen

Veliko pozornosti sta dala tudi spravi. "Bil sem presenečen, kako je dobro obveščen, ne samo o nekaterih stvareh, ki smo jih naredili doma, ampak tudi o recimo dogodku na Bazovici pri Trstu. Vedel je za stisk rok z italijanskim predsednikom Sergiom Mattarello, s katerim se bom sešel na večerji," je povedal Pahor.

"Govorila sva o pomenu simbolnih gest za to, da vse to ljudi povezuje v neko skupnost, kar se zdi papežu zdaj tako zelo pomembno pri izhodu iz te zdravstvene krize, da ostanemo skupnost, solidarna, povezujoča," je še poudaril Pahor.

Govorila sta tudi o ukrajinski krizi in se zavzela za mirno rešitev in dialog. Mirno rešitev je po Pahorjevih besedah treba najti "za vsako ceno", če se ne želi spraviti Evrope "na rob obupa".

Tudi o Zahodnem Balkanu: "V regiji manjka politične pripravljenosti"

Pahor je papežu pojasnil tudi poglede na položaj na Zahodnem Balkanu. Opozoril je, da v regiji "manjka politične pripravljenosti" za simbolne geste sprave. "Papeža še posebej skrbi stanje v BiH. Oba ocenjujeva, da se podcenjuje spravni element, ki ga zdaj praktično ni," je povedal Pahor, ki je o tem govoril tudi z državnim tajnikom Svetega sedeža, kardinalom Pietrom Parolinom.

Pahor je izrazil upanje, da bo papež Frančišek lahko "vsaj za nekaj ur" obiskal Slovenijo, morda še letos. "To si zelo želim," je dejal.

Dopoldne se je predsednik udeležil maše ob 30. obletnici vzpostavitve diplomatskih odnosov s Svetim sedežem, ki jo je ob grobu papeža Janeza Pavla II. v baziliki svetega Petra vodil predsednik Slovenske škofovske konference, ljubljanski nadškof Zore. Pri maši je prepeval Slovenski oktet, ki bo imel popoldne tudi koncert v baziliki Santa Maria Maggiore.

Zore se je med pridigo spomnil na vlogo in pomen pokojnega Janeza Pavla II. pri osamosvajanju Slovenije. "Pomembno je, da se zavedamo, da nam samostojnosti ni nihče podaril. Bog nam je po zgodovinskih okoliščinah dal priložnost, da uresničimo svojo samostojnost, zanjo pa smo se morali odločiti sami," je dejal Zore.

Zaznamovanje 30. obletnice slovenske osamosvojitve in vzpostavljanja odnosov s Svetim sedežem

To je bilo sicer že četrto srečanje Pahorja in papeža Frančiška in prva Pahorjeva zasebna avdienca pri papežu po oktobru 2016. Z uradnim obiskom Pahorja, ki ga je v Vatikanu spremljal zunanji minister Anže Logar, se bo zaokrožilo zaznamovanje 30. obletnice slovenske osamosvojitve in vzpostavljanja odnosov s Svetim sedežem. To se je začelo že konec leta 2020, ko je Slovenija ob 30. obletnici plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Vatikanu podarila božično drevo za okrasitev Trga svetega Petra. Tudi tedaj so na grobu Janeza Pavla II. v baziliki svetega Petra pripravili mašo v slovenščini. 

"Podpora Svetega sedeža in papeža Janeza Pavla II. slovenskim prizadevanjem za samostojnost in neodvisnost je bila v tedanjih evropskih okoliščinah nenadomestljiva na poti uveljavljanja Slovenije kot suverene države, enakopravne članice mednarodne skupnosti," so še zapisali v Pahorjevem uradu.