Panika na dubajskem letališču in (slovenski) potniki brez odgovorov

Po informacijah upravljavca so na Dubai International Airport (DXB) po "incidentu", za katerega naj bi bil kriv iranski dron, utrpeli manjšo škodo na enem od delov terminala, dogodek naj bi hitro omejili, štirje zaposleni so bili poškodovani in so dobili zdravstveno oskrbo.

Zaradi že aktiviranih kriznih načrtov so bile večine terminalov pred tem že izpraznjene, nato pa so za letališče DXB in Dubai World Central – Al Maktoum (DWC) prekinili operacije do nadaljnjega in potnike pozvali, naj se v tem času ne odpravljajo na letališče, temveč naj preverjajo status letov prek spleta.

Na družbenih omrežjih so se širili posnetki dima v terminalu, prizori bežečih potnikov, praznih hal in zmede.

Zračni prostor so začasno zapirale tudi druge države v regiji, odpovedi so se vrstile na velikih tranzitnih točkah, potniki so bili preusmerjeni ali so se letala vračala na izhodišča. Regionalni konflikt je tako postal globalna turistična zgodba – in kjer se realnost potovanja spremeni v čakanje, stroške, improvizacijo in predvsem negotovost.

Oglasilo se nam je več slovenskih državljanov, ki so v regiji, večinoma zaradi počitnic. Največ jih je v Združenih arabskih emiratih, v Dubaju, ter tudi v Dohi. Nekateri so bili že na letalu, ko so zaradi zaprtja zračnega prostora polet odpovedali. Druge so po večurnem čakanju vrnili nazaj v terminale.

"Že smo bili na letalu, vse je kazalo, da bomo končno poleteli domov, potem pa so nas vrnili nazaj v terminal," je povedala Slovenka, ki bi se morala vrniti z dopusta. "Največji problem je negotovost. Doma imamo obveznosti – službo, otroci so šoloobvezni, dogovorjene termine – in zdaj ne vemo, ali bomo morali ostati tukaj še en dan ali več. In potem so tu stroški, ne vemo, kdo bo to kril."

Slovenec, ki je bil v Dubaju na desetdnevnem oddihu, je povedal da vlada kaos. "Predstavljajte si sto letov, ki naj bi odleteli skoraj hkrati, potem pa se vse ustavi. Letališča v Dubaju še nikoli nisem videl v takšnem stanju." "Največja skrb je, da sploh ne vemo, kdaj bomo lahko odšli. Lahko bo v ponedeljek, lahko šele čez teden dni. Nihče ne zna povedati, kaj se pravzaprav dogaja," je dodal.

Dubaj je eno največjih svetovnih tranzitnih vozlišč. Ko se zapre DXB, so na udaru povezave med Evropo, Azijo, Afriko in Avstralijo.

To potrjujejo tudi podatki letalske analitike. Po oceni družbe Cirium so tri velike letalske družbe, ki delujejo prek ključnih vozlišč v Dubaju, Abu Dabiju in Dohi – Emirates, Etihad in Qatar Airways – v normalnih razmerah odgovorne za okoli 90.000 potnikov na dan, ki prehajajo skozi ta vozlišča. Ko se ta vozlišča zaprejo, se začnejo množične preusmeritve in veriženje odpovedi.

V kriznih situacijah potniki pogosto hitijo na letališče "za vsak slučaj", a upravljavci letališč pravijo: status leta preverite prek spleta, na letališče ne hodite brez potrditve.

To je praktično najpomembnejše pravilo tudi za Slovence v regiji: ne glede na to, ali imate "občutek", da bi morali biti že tam – če je let odpovedan, boste na letališču samo še bolj ujeti.

Veliko družb je izdalo tudi možnost brezplačne spremembe vozovnic, podaljšanja veljavnosti ali prilagoditve poti. A ti ukrepi niso enotni, zato je ključno, da potniki komunicirajo neposredno s prevoznikom ali z agencijo.

Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je izdalo obvestila za potnike v regiji in državljanom svetuje, naj se v primeru odpovedi obrnejo na turistično agencijo ali letalsko družbo. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je sporočila, da je v stiku z zunanjo ministrico Tanjo Fajon in da se je kar nekaj Slovencev iz Dubaja obrnilo na pristojne institucije. Po njenih besedah ministrica skupaj s kolegi iz EU spremlja situacijo, po potrebi pa bi lahko sledila tudi skupna evropska akcija.

Situacijo podrobno spremljajo tudi slovenske turistične agencije. Svet križarjenj je potnikom sporočil, da dogajanje budno spremljajo in so na voljo z informacijami.

Iranska povračilna operacija po ameriško-izraelskih napadih se ni omejila le na Izrael, temveč je zajela praktično celoten pas držav Perzijskega zaliva, kjer so nameščene ameriške vojaške baze. Teheran je uradno potrdil, da je napadel cilje v Bahrajnu, Kuvajtu, Katarju in Združenih arabskih emiratih – državah, ki gostijo ameriške letalske in pomorske zmogljivosti. Revolucionarna garda je sporočila, da se bo operacija nadaljevala, dokler sovražnik ne bo poražen. 

V Združenih arabskih emiratih je po podatkih tamkajšnjih oblasti v Abu Dabiju umrla najmanj ena oseba, potem ko so protizračni sistemi prestrezali več balističnih raket. 

V Dubaju je izbruhnil požar v območju Palm Jumeirah, več ljudi je bilo ranjenih. Bahrajn je sporočil, da je bil tarča napada sedež ameriške Pete flote v Manami, napad pa so označili za "grobo kršitev suverenosti". Na družbenih omrežjih so se pojavili posnetki iranskih dronov tipa Šahed, ki naj bi zadeli stanovanjske objekte v bližini vojaških ciljev.

Tudi Kuvajt je poročal o napadu na letalsko bazo Ali al-Salem, kjer so protizračni sistemi prestregli več raket, medtem ko je bil z dronom zadet del mednarodnega letališča v Kuvajtu. Katar je sporočil, da je prestregel vse izstrelke, a je bila tarča tudi severna radarska postaja za zgodnje opozarjanje. Savdska Arabija je potrdila napade na Rijad in vzhodni del države, vendar trdi, da so bili odbiti. V Iraku so bili napadeni cilji v Erbilu in območju Jurf al-Nasr, kjer delujejo proiranske milice, povezane s Kataib Hezbolah, ki so napovedale nove napade na ameriške baze.

Obseg napadov kaže, da Iran konflikt razume kot regionalen in da želi z udarci po ameriški infrastrukturi povečati pritisk na Washington in njegove zaveznike.