Morebitni obisk papeža v izolirani državi z jedrskim orožjem je bil tema pogovorov že okoli leta 2018, ko je nekdanji predsednik Južne Koreje Mun Dže In (Moon Jae-in) začel voditi diplomatske pogovore z voditeljem Severne Koreje, Kim Jong Unom. Mun, ki je sicer katoličan, je takrat dejal, da mu je Kim Jong Un obljubil, da bo papež srčno sprejet v Pjongjangu. Papež Frančišek je že takrat odgovoril, da bi bil pripravljen obiskati Severno Korejo, če bi prejel uradno povabilo.
Takšen obisk bi bil prvi papežev obisk v samotni, izolirani državi, ki sicer ne dovoljuje cerkvenega vrha v državi. Malo je znanega o tem, koliko njenih državljanov je katoličanov ali kako izpovedujejo svojo vero. Toda poleg peščice verskih objektov pod državnim nadzorom – vključno s katoliško cerkvijo v prestolnici Pjongjang – ni dovoljena nobena odprta verska dejavnost in oblasti so tuje misijonarje večkrat zaprle.
Lani se je Mun znova srečal s papežem in mu podaril križ iz bodeče žice iz demilitariziranega območja, ki ločuje obe strani. Ponovno je pozval papeža, naj obišče Severno Korejo.
Toda Pjongjang je v veliki meri prekinil stike s Seulom po neuspešnem političnem vrhu med Kimom in takratnim predsednikom ZDA Donaldom Trumpom leta 2019, zaradi česar so pogovori zastali. Vezi med Severno in Južno Korejo so se dodatno zaostrile, ko je letos maja Južna Koreja dobila novega predsednika, konservativca Yoon Suk-yeola.
"Ko me bodo povabili – to pomeni, prosim, povabite me – ne bom rekel ne," je papež Frančišek dejal za južnokorejsko državno televizijo KBS v intervjuju. "Cilj je preprosto bratstvo," je dodal.
Yoon je ponudil pomoč Severni Koreji v zameno za denuklearizacijo, vendar se je Kim temu načrtu posmehoval. Severna Koreja je za majski izbruh covida-19 okrivila Južno Korejo in v začetku tega meseca zagrozila, da bo "izbrisala" oblasti v Seulu.
Severna Koreja je namreč letos izvedla rekordno število preizkusov orožja, vključno z izstrelitvijo medcelinske balistične rakete v polnem dosegu prvič po letu 2017.
Papež je Korejce na polotoku večkrat pozval, naj "delajo za mir". Verska svoboda je zapisana v ustavi Severne Koreje, vendar so vse verske dejavnosti prepovedane zunaj ustanov, ki jih odobri država. V zgodnjem 20. stoletju, pred razdelitvijo polotoka, je bil Pjongjang regionalno misijonarsko središče z množico cerkva in cvetočo krščansko skupnostjo, zaradi česar je dobil naziv "Jeruzalem vzhoda". Toda Kim Il Sung, ustanovni voditelj Severne Koreje in dedek sedanjega vladarja, je krščanstvo videl kot grožnjo in ga je izkoreninil z usmrtitvami in delovnimi taborišči. Severni režim je od takrat dovolil katoliškim organizacijam vodenje projektov pomoči, vendar neposrednih odnosov z Vatikanom ne dovoljuje.
KOMENTARJI (21)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.