Med ruševinami Mosula papež Frančišek molil za žrtve Islamske države

Papež Frančišek je tokrat obiskal severni del Iraka, ki je bil pred časom pod nadzorom Islamske države. Slednja je omenjeno regijo zavzela leta 2014, nato pa so se zvrstili napadi na kristjane in ostale manjšine. V roke skrajnežev je istega leta padlo tudi drugo največje iraško mesto Mosul, osvobojeno je bilo šele leta 2017. Prav med ruševinami Mosula je danes papež molil za žrtve skrajnežev Islamske države. 

Obiskal je tudi največjo cerkev v Iraku, ki je bila delno uničena s strani islamske države. Kristjani so se na to območje vrnili, potem ko je bila islamska država premagana. "Če je Bog bog miru - kar je - potem je narobe, da se vojskujemo v njegovem imenu," je dejal papež na trgu Hoš al Bieja v središču Mosula, na katerem stojijo štiri zdaj močno poškodovane cerkve. "Če je Bog bog ljubezni - kar je - potem je narobe, da sovražimo naše brate in sestre," je dejal papež. 

"Kako kruto je, da je bila ta država, zibelka civilizacije, prizadeta s tako barbarskim udarcem, ko so bila uničena starodavna svetišča, na tisoče ljudi - muslimani, kristjani, jazidi in drugi - pa so bili prisilno pregnani ali ubiti," je opozoril. 

"Danes vendarle izpostavljamo naše prepričanje, da je bratstvo bolj vztrajno od bratomora, da je upanje močnejše od sovraštva, da je mir močnejši od vojne," je še dodal papež v svoji molitvi v Mosulu, kjer se je tudi srečal s tamkajšnjimi verniki.

Zatem se je podal v mesto Karakoš, ki leži približno 30 kilometrov vzhodno od Mosula. To mesto je bilo dom velike krščanske skupnosti, dokler ga džihadisti IS niso povsem razdejali, njegove prebivalce pa pregnali. Na ta način je bilo po ocenah med okupacijo IS na severu Iraka pobitih in pregnanih več tisoč kristjanov, njihova svetišča in cerkve pa uničene.

Tudi v Karakešu se je papež sestal z verniki. Ob prihodu ga je pozdravilo več sto prebivalcev tega mesta, ki so ga z vladno pomočjo nekoliko že obnovili. Papeža so pozdravili s petjem hvalnic in oljčnimi vejicami. "Ne nehajte sanjati. Ne predajte se. Ne izgubite upanja," pa jih je ob mimohodu bodril Frančišek. "Zdaj je čas za obnovo in nov začetek," je dodal.

Papeža pri maši na stadionu v Erbilu pozdravili tisoči vernikov

Kasneje je papež maševal na nogometnem stadionu v Erbilu. Pozdravilo ga je več tisoč vernikov. Papež je v svoji pridigi pozval predvsem proti korupciji in zlorabi oblasti. "Nujno je, da iz naših src in iz Cerkve izženemo zli vpliv moči in denarja," se je zavzel. Papež je še pred začetkom maše zbrane vernike pozdravil z vožnjo v papamobilu po stadionu, ki je poimenovan po iraškem kristjanu, ki so ga pred 20 leti ubili skrajneži. 

Verniki so ga medtem pozdravljali s sedišč, razmaknjenih, da se je ohranjala zadostna medsebojna razdalja za preprečevanje širjenja covida-19. Po drugi strani pa so drugi na stojiščih skušali ujeti pogled nanj. Stadion ima sicer okoli 20.000 mest, a so jih zaradi protikoronskih ukrepov močno zmanjšali, da papežev obisk ne bi postal prizorišče množičnega širjenja koronavirusa.

V pridigi je Frančišek pozval tudi k solidarnosti z verujočimi. "Moramo biti odgovorni in ne smemo zgolj nemo gledati, ko naši bratje ali sestre trpijo," je dejal.

Erbil, glavno mesto iraškega Kurdistana, je bilo glavno pribežališče pregnanih kristjanov. Kurdom je uspelo džihadiste ustaviti komaj 40 kilometrov pred mestom. Papeževa maša na stadionu je sicer potekala v znamenju poostrenih varnostnih ukrepov. Njegov današnji obisk na terenu pa je veljal za enega najbolj tveganih delov njegovega obiska v Iraku.

Tudi sicer je položaj na območju precej napet. Letališče v Erbilu je bilo vsega dva tedna nazaj tarča raketnega napada, ki naj bi ga izvedli proiranski skrajneži.

V Iraku dandanes le še do 400.000 kristjanov

Kristjani v Iraku, ki je pretežno muslimanski, so že dlje časa preganjani. Številčno se je njihova skupnost v zadnjih desetletjih zelo skrčila.

Nekoč je v Iraku živelo okoli milijon kristjanov, danes jih je po ocenah od 250.000 do 400.000. Polovico med njimi je pripadnikov kaldejske katoliške cerkve in ostalih katoličanov, ostali so protestanti, pripadniki armenske pravoslavne cerkve in drugi. Večina kristjanov je živela v severnoiraški pokrajini Ninive, kjer mnogi še vedno govorijo narečje aramejščine, ki velja za jezik Jezusa Kristusa.

Papežev obisk v Iraku velja tudi za simbolno gesto povezovanja z muslimani. Frančišek je odločen zagovornik povezovanja med različnimi verami in je v preteklosti obiskal že več muslimanskih držav, med njimi Bangladeš, Turčijo, Maroko in Združene arabske emirate. Leta 2019 je z enim glavnih predstavnikov sunitov na svetu, šejkom Ahmedom al Tajebom v Abu Dabiju podpisal dokument o dialogu med kristjani in muslimani.