Papež Frančišek: Želim obiskati Kijev, vendar le pod pogojem, da grem tudi v Moskvo

Za darilo ob obletnici pontifikata si papež želi predvsem "mir". "Mir v mučeni Ukrajini in v vseh drugih državah, ki trpijo grozote vojne," je dejal. Želi si obiskati tudi prestolnico Ukrajine, Kijev, vendar le pod pogojem, da gre tudi v Moskvo. V pogovoru za argentinski časopis La Nacion je dejal, da je pripravljen na obisk. "Želim iti v Kijev, ampak pod pogojem, da grem v Moskvo. Grem v oba kraja ali pa v nobenega."  Po njegovem mnenju namreč potovanje v rusko prestolnico "ni nemogoče". 

V načrtu ima še nekaj potovanj v tujino. Od 28. do 30 aprila bo tako na obisku na Madžarskem, kot prvi pa se je prek spleta prijavil tudi na mednarodni katoliški svetovni dan mladih, ki bo od 1. do 6. avgusta v Lizboni. 

V pogovoru za nedeljsko izdajo časnika Il Fatto quotidiano je Frančišek spregovoril o kugi "korupcije, zaradi katere gnije duša". "V Cerkvi, tako kot v politiki in družbi nasploh, se moramo vedno paziti velike nevarnosti korupcije," je dejal. Po njegovih besedah je velika grožnja tudi mafija. "Mafijci imajo na rokah kri. Trgujejo z orožjem in mamili. Ubijajo mlade ljudi in družbo. Ubijajo prihodnost. Jasno moramo povedati, da za mafijo ni prostora v Cerkvi," je dejal Frančišek.

Frančišek je ob začetku pontifikata napovedal reformo rimske kurije

Ko je prvi papež iz Latinske Amerike po odstopu Benedikta XVI. prevzel vajeti Cerkve, je bila ta obremenjena s številnimi krizami, od razkritij spolnih zlorab otrok s strani duhovnikov do finančnih škandalov.

Na sedežu katoliške cerkve s skoraj 3000 zaposlenimi je reorganiziral dikasterije in sprejel revolucionarno odločitev, da lahko katero koli vatikansko službo vodijo tudi krščeni laiki, tako moški kot ženska, kar je bilo dotlej rezervirano za duhovnike. Kritiki, med katerimi so tako konservativci kot liberalci, trdijo, da bo reforma okrepila absolutno moč papeža nad kurijo, posamezni organi in zlasti njihovi vodje, prefekti, pa bodo izgubili vpliv v cerkveni upravi.

Frančišek se je lotil tudi preglednosti vatikanskih financ, po tem, ko je bil Vatikan zaradi spornih finančnih poslov in zapravljanja denarja vernikov v preteklosti večkrat tarča kritik. Uvajanje sodobnih metod glede porabe sredstev in ravnanja z donacijami je v nekaterih delih kurije naletelo na zadržke.

Leta 2014 ustanovil komisijo za zaščito otrok

Prvo desetletje Frančiškovega pontifikata je minilo v znamenju odločnega boja proti spolnim zlorabam otrok, ki že leta pretresajo rimskokatoliško cerkev. Papež si prizadeva za ozaveščanje o tem in za boljšo zaščito otrok, leta 2014 je ustanovil komisijo za zaščito otrok. Nedavno je sicer priznal, da v kuriji še obstajajo nasprotniki njegovega boja na tem področju. "Obstaja odpor, vendar z vsakim novim korakom raste zavedanje, da je to prava pot," je dejal.

V zadnjih desetih letih se je občutno povečalo število žensk, zaposlenih v Vatikanu. Trenutno jih je več kot 1100, kar je po navedbah portala Vatican News največ doslej. Več je tudi žensk, ki so na vodilnih položajih.

Nekateri konservativni predstavniki v Cerkvi so se potezam naprednega papeža odločno uprli. Nedavno preminuli George Pell, sicer nekdanji Frančiškov zaupnik, naj bi v začetku lanskega leta svojim kardinalskim kolegom razdelil memorandum, v katerem je po poročanju tujih tiskovnih agencij Frančiškov pontifikat označil za katastrofo.

Konservativni kardinali in nadškofi Frančišku med drugim očitajo, da seje zmedo z rahljanjem pravil o vprašanjih, kot sta istospolna usmerjenost in ponovna poroka po ločitvi, hkrati se preveč osredotoča na probleme, kot so podnebne spremembe in gospodarska neenakost.

Frančišek je dal prednost državam, ki niso v ospredju

V prvem desetletju pontifikata je Frančišek obiskal 60 držav po vsem svetu in prepotoval skoraj 410.000 kilometrov. Pri tem je dal prednost državam, ki običajno niso v ospredju, kot so Mjanmar, Irak in Madagaskar, ter ljudem z družbenega roba.

Opravil je tudi več kot 35 potovanj v Italiji. Najprej pa je papež, sin izseljencev, julija 2013 obiskal južnoitalijanski otok Lampedusa, vstopno točko v Evropo za številne migrante.

Imenoval je 111 kardinalov, ki so njegovi najtesnejši pomočniki v Vatikanu. Od tega je 81 kardinalov elektorjev, ki bodo po Frančiškovi smrti ali odstopu volili njegovega naslednika. Za kardinale je izbral veliko predstavnikov iz oddaljenih delov sveta.

Za svetnike je med drugim razglasil svoje predhodnike Janeza XXIII., Janeza Pavla II. in Pavla IV., pa tudi mater Terezo in salvadorskega nadškofa Oscarja Romera, ki je bil ubit leta 1980.

Napisal je tudi tri enciklike. Že leta 2013 je izšla enciklika Lumen Fidei (Luč vere) o pomenu krščanske vere, ki jo je delno napisal njegov predhodnik papež Benedikt XVI. Dve leti zatem je Frančišek v encikliki Laudato Si (Hvaljen bodi), pozval k nujnemu ukrepanju na področju podnebnih sprememb, leta 2020 pa je v encikliki Fratelli Tutti (Vsi bratje) obravnaval vprašanje solidarnosti med ljudmi.

Papež je zaradi meniskusa in osteoartritisa v zadnjem času večkrat na invalidskem vozičku. Pogosto je zato slišati, da bi 86-letni Frančišek lahko odstopil iz zdravstvenih razlogov, tako kot februarja 2013 njegov predhodnik Benedikt XVI. Te možnosti Frančišek na dolgi rok ne izključuje, je pa ne načrtuje v kratkem.

Po navedbah vatikanskih virov se zavzeto ukvarja z organizacijo svetega leta 2025, največjega dogodka katoliške cerkve, ki naj bi v Rim privabil 45 milijonov romarjev.