Papež v prvi okrožnici o umetni inteligenci in obsodbi suženjstva

"Če tehnologija obljublja osvoboditev, a ustvarja nove oblike globalne podrejenosti, je v nasprotju s temeljnim načelom človeškega dostojanstva. Boj proti novim oblikam suženjstva je odločilni preizkus etične razsodnosti umetne inteligence," je papež zapisal v več kot 200 strani dolgem dokumentu, ki obsega pet poglavij.

V okrožnici s podnaslovom O ohranjanju človeštva v dobi umetne inteligence Leon XIV. še poudarja, da je umetna inteligenca na različnih področjih lahko dragocena pomoč, opozarja pa tudi na tveganja, ki jih prinaša. Kot navaja, bodo od nje imeli koristi predvsem redki posamezniki, ki imajo že veliko premoženja.

Zato je po navedbah v okrožnici nujno, da uporabo umetne inteligence, zlasti ko gre za javne dobrine in temeljne pravice, spremljajo jasna merila in učinkovit nadzor. Papež se v njej tudi zavzema za ureditev lastništva podatkov uporabnikov. Ob tem večkrat poudarja, da mora biti umetna inteligenca usmerjena v človeške vrednote in moralo. Vendar pa to ne koristi nič, če to moralo določa le peščica ljudi, opozarja.

Leon XIV. je v okrožnici še posebej kritičen do vpliva umetne inteligence na konflikte. Ob tem poudarja, da odločitve o življenju in smrti v nobenem primeru ne bi smeli prepustiti strojem.

Izpostavlja še, da je teorija "pravične vojne", ki so jo pogosto uporabljali za opravičevanje kakršne koli vojne, danes zastarela. "Človeštvo razpolaga z veliko učinkovitejšimi in zmogljivejšimi orodji za spodbujanje človeškega življenja in reševanje konfliktov, kot so dialog, diplomacija in odpuščanje. Uporaba sile, nasilja in orožja odraža revščino odnosov, ki ima vedno katastrofalne posledice za civilno prebivalstvo," v okrožnici še piše papež.

Tokrat je prvič, da je bil papež ob predstavitvi okrožnice navzoč osebno. Ob predstavitvi enciklike so bili navzoči tudi kardinali, teologi in soustanovitelj podjetja za umetno inteligenco Anthropic Chris Olah, kar je po poročanju tujih tiskovnih agencij tudi novost.

Enciklika nosi datum 15. maj, kar je natanko 135 let po tem, ko je papež Leon XIII. objavil svojo encikliko Rerum novarum (Pravice in dolžnosti kapitala in dela), s katero je položil temelje katoliškega nauka glede posledic industrijske revolucije.

Prva okrožnica novega papeža običajno velja za program njegovega pontifikata. Leon XIV., ki je pred letom dni nasledil papeža Frančiška, je v zadnjih mesecih večkrat izrazil mnenje o umetni inteligenci, pri čemer je omenjal tako priložnosti kot tveganja, ki jih prinaša.

Papež Leon je suženjstvo in vlogo Svetega sedeža pri tem označil za "rano v krščanskem spominu". Gre za zgodovinsko opravičilo iz Vatikana, navaja AP.

Prejšnji papeži so se sicer opravičili za vpletenost kristjanov v transatlantsko trgovino s sužnji, noben papež doslej pa se še ni javno opravičil za vlogo, ki so jo imeli papeži pri evropskih vladarjih, ki so zasužnjevali "nevernike".

Papeže so k opravičilu več desetletij pozivali temnopolti katoličani, Vatikan pa je venomer zatrjeval, da so spoštovali dostojanstvo vseh. A vatikanska navodila iz 15. stoletja so na primer portugalskim vladarjem in španskim kraljem dovoljevala osvajanje Afrike in Amerike ter zasužnjevanje nekristjanov.

Papež Leon je v luči sodobnega časa pozval tudi k obsodbi vseh oblik trgovine z ljudmi, tudi tistih, ki so povezane z digitalno tehnološko revolucijo.