Papež in veliki ajatola pozvala k sožitju med muslimani in kristjani

 Papež in 90-letni šiitski verski voditelj sta se po napovedih pogovarjala o statusu in težavah kristjanov v Iraku, ki so v manjšini, vse od leta 2003 pa so tarča nasilja. Srečanje prinaša sporočilo o mirnem sožitju med muslimansko večino in manjšino kristjanov, katerih število je v zadnjih letih zaradi vojne močno upadlo.

Papeža so do doma ajatole pripeljali z neprebojnim vozilom. "Temeljni namen njegovega obiska je medverski dialog," poroča dopisnik SkyNews z Bližnjega vzhoda Mark Stone. Njuno srečanje in skupna molitev je po besedah dopisnika zgodovinski trenutek. 

Kot so sporočili iz al Sistanijevega urada, je šiitski verski voditelj v Iraku potrdil svojo prepričanje, da bi morali kristjani v Iraku "živeti tako kot vsi Iračani v miru in varnosti ter s svojimi polnimi ustavnimi pravicami".

Papež Frančišek je v pogovoru, ki je trajal slabo uro, izpostavil pomen sodelovanja med verskimi skupnostmi. Al Sistaniju se je zahvalil, ker se zavzema za šibkejše in preganjane, so sporočili iz Vatikana.

Današnje srečanje med papežem in al Sistanijem je potekalo brez prisotnosti medijev. 90-letni ajatola se sicer zelo redko pojavi v javnosti.

Obiskal tudi rojstni kraj preroka Abrahama

Papež je obiskal tudi mesto Ur na jugu Iraka, ki velja za rojstni kraj preroka Abrahama, in tam vodil medversko bogoslužje, tudi z nekaterimi najmanjšimi manjšinami v Iraku, kot so Jazidi. Ob tem je povedal, da sta svoboda vesti in svoboda veroizpovedi "temeljni pravici", ki ju je treba priznavati povsod. Molil je za mir na Bližnjem vzhodu, še posebej v Siriji, in izrazil upanje, da bo svet "potoval od konflikta k enotnosti".

Frančišek se je spomnil tudi žrtev vojne proti terorizmu. "Ko je na severu te cenjene države divjal terorizem, je barbarsko uničil del čudovite verske dediščine, vključno s cerkvami, samostani in bogoslužnimi kraji različnih skupnosti," je dejal.

Obsodil je ekstremizem v imenu religije. "Sovraštvo, ekstremizem in nasilje niso rojeni v vernem srcu. So izdaja vere," je dejal po poročanju BBC. 

Kasneje je v cerkvi v središču Bagdada vodil prvo mašo, ki je bila odprta za javnost. Zaradi omejitev zaradi novega koronavirusa se je je lahko udeležila le manjša skupina vernikov in uradnih predstavnikov. 84-letni poglavar rimskokatoliške cerkve je tako prvič načeloval cerkvenemu obredu po vzhodnjaških običajih.

Po papeževem obisku v Iraku dan strpnosti in sobivanja

Pred tem je letalo s papežem drugi dan njegovega obiska v Iraku pristalo na letališču v Nadžafu, kjer so ga pričakali transparenti z znamenitim citatom Alija, četrtega kalifa in sorodnika preroka Mohameda, ki je pokopan v svetem mestu. "Ljudje smo dve vrsti, bodisi vaši bratje po veri ali enaki po človeštvu," je pisalo na transparentih. Nato je kolona avtomobilov papeža odpeljala v eno od majhnih ulic v Nadžafu, kjer je papež odšel v al Sistanijev urad.

Srečanje 84-letnega papeža z al Sistanijem velja za enega od vrhuncev Frančiškovega štiridnevnega obiska v Iraku, ki ga je v preteklosti pretresala vojna. Al Sistani je v zadnjih desetletjih igral ključno vlogo pri zatiranju napetosti.

V Iraku bodo po papeževem obisku uvedli "dan strpnosti in sobivanja". Obeleževali ga bodo 6. marca v spomin na to "zgodovinsko srečanje", je sporočil iraški premier Mustafa al Kadimi.

Pred papeževim prihodom so v mestu Nadžaf zelo okrepili varnost. V središču mesta so zaprte ulice, na katerih so povečali prisotnost varnostnih sil. Prav tako velja policijska ura.

Današnje srečanje verskih voditeljev na štiri oči je plod večmesečnih občutljivih pogajanj med pristojnimi oblastmi v mestu Nadžaf in Vatikanom.

Papež Frančišek, ki velja za velikega zagovornika medverskega sodelovanja, se je doslej v nekaterih muslimanskih državah, med drugim v Bangladešu, Maroku, Turčiji in Združenih arabskih emiratih, srečal z najvišjimi sunitskimi kleriki.

Al Sistani je medtem verska avtoriteta za večino od 200 milijonov šiitov na svetu, ki so sicer manjšina med muslimani, a večina v Iraku. Za Iračane velja za vodilno osebnost v državi.

Frančišek je obisk v Iraku začel v petek, ko je pozval h končanju nasilja, ekstremizma, ločevanju ter nestrpnosti v državi. Do ponedeljka bo obiskal različne predele Iraka. V nedeljo pa bo 84-letni Frančišek obiskal skupnost kristjanov v Mosulu in Karakošu na severu države.

Kristjani so v Iraku, ki je pretežno muslimanska država, že dlje časa preganjani. Številčno se je njihova skupnost v zadnjih desetletjih zelo skrčila. Nekoč je v Iraku živelo okoli milijon kristjanov, danes jih je po ocenah od 250.000 do 400.000.

Obisk Frančiška v Iraku je prvi obisk kakega papeža v Iraku in hkrati prvi obisk v tujini od začetka pandemija covida-19 za sedanjega poglavarja katoliške cerkve. Do papeževega obiska v Iraku prihaja, ko so se razmere v državi zaradi pandemije covida-19 ponovno poslabšale. Ta teden so zabeležili rekordno število novih okužb z virusom sars-cov-2.