Papež v Alžiriji: Bog želi mir za vse narode

V deževnem vremenu je pred spomenikom, ki je posvečen žrtvam vojne za neodvisnost od Francije med letoma 1954 in 1962, očitno ganjen položil šopek belih vrtnic, nato pa se je za nekaj trenutkov v tišini zbral.

"Na tem mestu se spomnimo, da Bog želi mir za vse narode," so bile njegove prve besede. Poudaril je, da je "mir, ki omogoča, da v prihodnost zremo s spravljenim srcem, mogoč le z odpuščanjem". Dejal je, da se zaveda, kako težko je odpustiti. "V času, ko se konflikti po vsem svetu še naprej množijo", pa je pozval, naj "ne dodajamo zamere k zameri, iz generacije v generacijo".

To je dejal v obdobju napetih odnosov med Francijo in Alžirijo, ki jih zgodovinsko bremenita že francoska kolonizacija, ki so jo od leta 1830 zaznamovali množični pokoli in uničenje družbeno-gospodarskih struktur Alžirije, in vojna za neodvisnost, v kateri je po podatkih Alžira umrlo 1,5 milijona Alžircev, po podatkih francoskih zgodovinarjev pa 500.000, od tega 400.000 Alžircev.

Prihodnost pripada moškim in ženskam miru, nasilje ne bo imelo zadnje besede, je ob spomeniku še poudaril papež, prvi, ki je obiskal to večinsko muslimansko državo.

Postanek pri spomeniku je označil za poklon dolgi zgodovini Alžirije, ki so jo zaznamovala tudi obdobja nasilja, in "duši naroda, ki se je boril za neodvisnost, dostojanstvo in suverenost te države". Ocenil je, da lahko Alžirija, država na križišču kultur in religij, prispeva k stabilnosti sredozemskih držav. Poudaril je tudi pomen vere in se obrnil k Alžircem, ki so v 98 odstotkih muslimani, z besedami, da "smo otroci edinega Boga".

"Narod, ki ljubi Boga, poseduje največje bogastvo, in alžirski narod hrani ta dragulj v svoji zakladnici," je dejal in izpostavil, da svet potrebuje takšne vernike, ki so žejni pravičnosti in enotnosti. "Zato je pred človeštvom, ki hrepeni po bratstvu in spravi, veliko darilo in blagoslovljena zaveza, da se odločno zavzemamo in vedno ostanemo bratje in sestre ter otroci enega Boga," je dejal.

Poglavarja katoliške cerkve je nato sprejel alžirski predsednik Abdelmadjid Tebboune, nato pa bo glede na program, ki ga je objavil Vatikan, daroval mašo v baziliki Naša gospa Afrike v Alžiru.

Še eno bo vodil v mestu Annaba na vzhodu države, nekdanjem Hiponu, kjer je v pozni antiki kot škof deloval sveti Avguštin, ki je postavil temelje avguštinskega reda. Temu pripada tudi Leon XIV. in ga je do leta 2013 celo vodil.

Iz Alžirije bo papež v okviru desetdnevne afriške turneje v sredo odpotoval v Kamerun, obiskal pa bo tudi Angolo in Ekvatorialno Gvinejo. Srečal se bo tako z voditelji držav kot civilno družbo in verskimi ustanovami. Naslovil bo različne teme, od medverskega dialoga do boja proti korupciji in neenakosti.