Papež v luči spora s Trumpom: 'Po svetu pustoši peščica tiranov'

Prvi papež, rojen v ZDA, ameriškega predsednika Donalda Trumpa ni izpostavil z imenom, je pa svoj govor znova izkoristil za obsodbo svetovnih voditeljev, ki netijo vojne in se sklicujejo na vero, da bi opravičili nasilje nad drugimi narodi, poroča Guardian. 

"Gorje tistim, ki manipulirajo z vero in samim božjim imenom za lastno vojaško, gospodarsko in politično korist ter tisto, kar je sveto, vlečejo v temo in umazanijo," je papež dejal na zborovanju v katedrali svetega Jožefa v zahodnem kamerunskem mestu Bamenda.

"Milijarde dolarjev porabijo za ubijanje in opustošenje, vendar sredstev, potrebnih za zdravljenje, izobraževanje in obnovo, ni nikjer," je nadaljeval. "Po svetu pustoši peščica tiranov," je bil nenavadno oster papež Leon XIV..

Papež je že več dni v besednem sporu s Trumpovo administracijo zaradi vojne v Iranu. Nazadnje je papeža napadel podpredsednik JD Vance in mu svetoval, naj se ne vmešava v politiko in se drži "vprašanj morale".

"Ko papež pravi, da Bog nikoli ni na strani ljudi, ki vihtijo meč, obstaja več kot 1000-letna tradicija teorije pravične vojne," je dejal JD Vance na dogodku v Georgii.

Ob njegove besede so se obregnili ameriški katoliški škofi, ki so podprli papeža in poudarili, da Bela hiša napačno razume stališče Cerkve. "Katoliška cerkev že več kot tisoč let uči teorijo pravične vojne in prav to dolgo tradicijo sveti oče skrbno omenja v svojih komentarjih o vojni. Stalno načelo te tisočletne tradicije je, da lahko narod legitimno prime meč le 'v samoobrambi, ko so vsa mirovna prizadevanja propadla'. To pomeni, da mora biti pravična vojna obramba pred drugim, ki aktivno vodi vojno," so zapisali.

Papež Leon je v začetku tedna dejal, da se Trumpa ne boji, sebe pa ne vidi v vlogi politika. "Nisem politik in se z njim ne želim spuščati v debato. Še naprej odločno nasprotujem vojni in se prizadevam za mir, dialog in multilateralizem med državami," je poudaril.

Trump je medtem papežu na svojem omrežju Truth Social namenil več ostrih kritik, objavil pa je tudi sliko, ustvarjeno z umetno inteligenco, na kateri je prikazan kot Jezus Kristus. Kasneje je sicer objavo izbrisal in dejal, da ni prikazan kot Jezus, temveč kot "zdravnik", ki "zdravi ljudi".

Kot kaže, pa se je Trump že lotil povračilnih ukrepov. Kot je poročal Miami Herald, je Bela hiša v tem tednu ukinila financiranje dobrodelne katoliške organizacije v Miamiju, ki nudi zavetje otrokom priseljencev. Nadškofija v Miamiju je potrdila, da je Trumpova administracija prekinila dolgoletno pogodbo v vrednosti 11 milijonov dolarjev.

Papež Leon XIV. je četrti, ki je obiskal Kamerun, in prvi po letu 2009, ko ga je obiskal papež Benedikt XVI., v tej afriški državi pa se mudi pol leta po nasilnem zatrtju protestov zaradi osme zaporedne sporne izvolitve Paula Biye za predsednika.

"Skupaj služimo miru," je papež pozval v katedrali v mestu Bamenda ob drugem dnevu obiska države, ki jo je opisal kot "krvavo, a rodovitno deželo, opustošeno, toda bogato z vegetacijo in radodarno s sadjem".

"Tisti, ki vašo zemljo ropajo njenih naravnih virov, večino dobička običajno vlagajo v orožje, s čimer ohranjajo neskončen krog destabilizacije in smrti," je dejal v nagovoru vernikom.

V katedralo je prispel v vojaškem spremstvu v vozilu z neprebojnimi stekli, iz katerega je pozdravljal ob cesti zbrano množico, ki ga je ob vihtenju vatikanskih in kamerunskih zastav pričakala s petjem, hupanjem avtomobilov in glasbo.

Ob prihodu so papeža v tej večinsko krščanski srednjeafriški državi pozdravile navdušene množice, angleško govoreči separatisti pa so od ponedeljka razglasili tridnevno prekinitev ognja, da bi omogočili njegov obisk.

Kamerun je bil po koncu nemške kolonialne vladavine leta 1916 razdeljen med francosko in britansko nadvlado. Po razglasitvi neodvisnosti leta 1961 je nastala večjezična država, ki se še danes sooča z notranjimi konflikti. Eden od teh je tudi na angleško govorečem severozahodu, kjer se separatisti od leta 2017 borijo proti prevzemu oblasti s strani večinskih francosko govorečih prebivalcev. V dveh regijah, kjer živi približno petina prebivalcev države, so takrat razglasili Republiko Ambazonijo, ki pa je ni priznala še nobena država.

Spopadi so doslej terjali najmanj 6000 življenj, razseljenih pa je več kot 330.000 ljudi, večina se jih je zatekla v sosednjo Nigerijo, kažejo podatki ZN.