Urad azerbajdžanskega predsednika je objavil slike vojakov in članov vojaškega orkestra, razvrščenih v formacijo na osrednjem trgu v Hankendiju, ki ga Armenci imenujejo Stepanakert. Parade sta se udeležila tudi soproga Alijeva, Mehriban, in njun sin Hejdar.
"S prelivanjem krvi in izgubami na bojišču smo pokazali, da je Karabah Azerbajdžan," je na slovesnosti dejal Alijev in dodal, da morajo odslej vsi vedeti, da je norčevanje iz Azerbajdžana nepremišljeno dejanje.
"Če vodstvo Armenije še vedno goji revanšistične ideje, če države, ki so navajene manipulirati z Armenijo in jo podpirati, še vedno kujejo zvite načrte proti Azerbajdžanu, naj si ogledajo današnjo parado," je poudaril predsednik in zagotovil, da se je Azerbajdžan pripravljen boriti "na vseh frontah".
Zakavkaška pokrajina Gorski Karabah je mednarodno priznana kot del Azerbajdžana, vendar so v njej živeli večinoma etnični Armenci. V 90. letih prejšnjega stoletja in leta 2020 sta se Armenija in Azerbajdžan zaradi nje zapletli v dve vojni, mirovna pogajanja med nekdanjima sovjetskima republikama z mednarodnim posredovanjem pa nikoli niso prinesla preboja.
Azerbajdžanske sile so nato sredi septembra z vojaškim posredovanjem ponovno prevzele oblast nad celotno pokrajino. Tamkajšnje armenske separatistične oblasti so po predaji za 1. januar 2024 napovedale konec obstoja nepriznane republike. Po ofenzivi je skoraj celotno armensko prebivalstvo Gorskega Karabaha – okoli 100.000 ljudi – zbežalo v Armenijo, kar je sprožilo begunsko krizo.
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.