Po podatkih o pomorskem prometu in satelitskih posnetkih se 82 metrov dolga jahta Graceful, ki je bila po uvedbi zahodnih sankcij preimenovana v Kosatka, trenutno pluje ob norveški obali proti Murmansku na severu Rusije.
Jahto spremljata ruski rušilec Severomorsk in približno 7500 ton težka patruljno-reševalna ladja Voevoda, medtem ko njune premike spremljajo tudi Natove države.
Po navedbah visokega vira v Natu so konvoj med plovbo skozi Baltsko morje opazovali nemški in danski vojni ladji, poroča merkur.de. Na fotografijah, ki jih je objavil Telegraph, je na krovu jahte mogoče opaziti tudi zaščitne mreže proti brezpilotnim letalnikom, kar kaže na dodatne varnostne ukrepe.
Po navedbah ameriških oblasti je Putin jahto v preteklosti večkrat uporabljal za zasebna potovanja, med drugim leta 2021 na Črnem morju skupaj z beloruskim predsednikom Aleksandrom Lukašenkom.
Iz Hamburga odplula tik pred invazijo
Jahta je bila zgrajena v hamburški ladjedelnici Blohm + Voss in je opremljena z bazeni s sladko in morsko vodo, helikoptersko ploščadjo, telovadnico ter zaščitenimi vladnimi komunikacijskimi sistemi.
Iz Nemčije je odplula le 17 dni pred začetkom ruske invazije na Ukrajino februarja 2022. Najprej je bila premeščena v Kaliningrad, nekaj mesecev pozneje pa so jo ZDA uvrstile na seznam sankcioniranega premoženja.
Od takrat je skoraj izginila iz javnosti. Šele pretekli teden se je po skoraj štirih letih znova pojavila na radarjih. Med plovbo skozi danske ožine je oddajala signal sistema AIS za identifikacijo ladij, nato pa ga je ob vplutju v Severno morje izklopila. Njeno pot je bilo mogoče spremljati predvsem prek spremljevalne ladje Voevoda, ki je še naprej oddajala svojo lokacijo.
Ukrajinski droni spreminjajo pravila igre
Po mnenju vojaških analitikov selitev jahte ni naključje. Le nekaj dni prej so ukrajinski brezpilotniki napadli rusko pomorsko oporišče Kronštadt na otoku Kotlin v Finskem zalivu, približno 20 kilometrov zahodno od Sankt Peterburga.
Po poročanju britanskih medijev je bil med tarčami tudi eden sodobnejših ruskih vojnih ladij, korveta RFS Boiky. Satelitski posnetki po napadu kažejo, da je bilo oporišče skoraj izpraznjeno, kar kaže na hitro prerazporeditev dela ruske flote.
To ni bil osamljen primer. Že novembra lani so ukrajinski brezpilotniki zadeli več ruskih vojaških ladij tudi v Kaspijskem morju, skoraj 1600 kilometrov od ukrajinske meje, s čimer so pokazali, da dosežejo cilje globoko v ruskem zaledju.
Nekdanji britanski obrambni ataše v Moskvi John Foreman meni, da želi Kremelj najdragocenejše premoženje preprosto umakniti čim dlje od dosega ukrajinskih brezpilotnikov.
"Način pretirane zaščite"
Vojaška analitičarka Emma Salisbury ocenjuje, da spremstvo dveh vojaških ladij kaže na izrazito zaostritev varnostnih ukrepov okoli ruskega predsednika.
Po njenem mnenju si Kremelj ne želi niti možnosti, da bi Nato jahto prestregel ali pregledal, še manj pa scenarija, v katerem bi postala tarča ukrajinskega napada.
"Putin si ne more privoščiti medijske katastrofe, če bi Nato prestregel njegovo jahto ali če bi jo Ukrajina potopila," ocenjuje Salisburyjeva.
Krepi se tudi Putinovo osebno varovanje
Premik jahte sovpada z vse večjimi varnostnimi ukrepi okoli ruskega predsednika, ki naj bi postajal paranoičen zaradi vse večjega dosega Ukrajine.
Po poročanju tujih medijev je Putin v zadnjih mesecih povečal število pripadnikov zvezne službe za osebno varovanje, ki skrbijo zanj in za njegovo družino, na več kot 800. Ljudje iz njegovega najožjega kroga naj ne bi smeli uporabljati naprav z dostopom do interneta, v stanovanjih osebja pa naj bi bili nameščeni nadzorni sistemi.
Močno okrepljena je tudi varnost njegove rezidence ob Valdajskem jezeru, kjer so po analizi satelitskih posnetkov okoli posestva postavili več deset protiletalskih sistemov Pantsir.
Tudi druga plovila zapuščajo Evropo
Graceful ni edina luksuzna jahta, povezana z ruskim političnim vrhom, ki se umika iz evropskih voda.
Prejšnji mesec je iz Črnega morja proti turškemu Bodrumu odplula tudi 71-metrska jahta Victoria, ki je po ladijskih dokumentih povezana z ruskim oligarhom Genadijem Timčenkom, dolgoletnim Putinovim tesnim zaveznikom.
Hkrati Zahod krepi pritisk na rusko tako imenovano "senčno floto" tankerjev, s katerimi Moskva po navedbah zahodnih držav obide naftne sankcije in financira vojno v Ukrajini. Velika Britanija je pred kratkim prvič zasegla eno od sankcioniranih ruskih plovil, analitiki pa ocenjujejo, da tudi zaradi takšnih ukrepov Rusija postopoma umika najdragocenejša plovila v domača pristanišča, kjer jih lažje zaščiti.
