Parlament glasoval za ohranitev monarhije, javnost vse bolj skeptična

Norveški parlament (Storting) je v torek z veliko večino potrdil ohranitev monarhije kot oblike vladavine. V parlamentu je za ohranitev monarhije glasovalo 141 od 169 poslancev, 26 jih je podprlo uvedbo republike. Predlogi za spremembo ureditve se v parlamentu pojavljajo skoraj ob vsakem novem mandatu, a so doslej vedno naleteli na zavrnitev, poroča portal Constitutionnet.

Podporniki monarhije poudarjajo, da ta institucija prispeva k politični stabilnosti, saj deluje nad strankarskimi delitvami, ter da Norveški dobro služi že od leta 1905, ko se je država osamosvojila od Švedske. Nasprotniki opozarjajo, da ima dejansko politično moč izvoljeni parlament skupaj z vlado in da dedni privilegiji ne sodijo v sodobno demokratično družbo. Z zadnjim glasovanjem je parlament potrdil tudi nadaljevanje vladavine kralja Haralda V. in njegovih potomcev.

Glasovanje prihaja v času, ko podpora monarhiji med prebivalci opazno pada. Po najnovejši javnomnenjski raziskavi, ki jo je za NRK in časnik Dagbladet izvedel Norstat, monarhijo trenutno podpira 66 odstotkov vprašanih, kar je za štiri odstotke manj kot pred dvema tednoma, ko je podpora znašala 70 odstotkov.

Padec zaupanja je predvsem povezan z bodočo kraljico Mette-Marit. Kar 76 odstotkov sodelujočih v anketi je odgovorilo, da ji po nedavnih razkritjih zaupajo manj, 23 odstotkov pa meni, da je njihovo zaupanje ostalo nespremenjeno. Med mladimi v starostnih skupinah 18–29 in 30–39 let je delež nezaupanja še višji in dosega 81 odstotkov.

Poleg tega 44 odstotkov vprašanih meni, da princesa ni primerna za bodočo kraljico, 22 odstotkov jo ocenjuje kot primerno, 35 odstotkov pa ostaja neodločenih.

Mette-Marit je po razkritju dokumentov o stikih z Jeffreyjem Epsteinom priznala slabo presojo in se opravičila. K javni podpori ne prispeva niti dejstvo, da je njen najstarejši sin iz prejšnjega zakona trenutno obtožen in na sojenju zaradi 38 kaznivih dejanj, tudi posilstva. Princesa se med drugim sooča s slabim zdravstvenim stanjem, najverjetneje bo potrebovala presaditev pljuč. Anketo so izvedli med 1025 anketiranci v reprezentativnem vzorcu prebivalstva, kraljeva hiša pa po poročanju NRK rezultatov raziskave ni želela komentirati.