Parlament Republike Srbske je z glasovi poslancev vladajočih strank, zbranih okoli Zveze neodvisnih socialdemokratov (SNSD) Milorada Dodika, kljub bojkotu opozicijskih strank, danes sprejel zakon o ustanovitvi visokega sodnega in tožilskega sveta (VSTV) Republike Srbske. Namen tega je ločiti pravosodne organe Republike Srbske od ustreznih institucij BiH. Osnutek zakona o VSTV predvideva prevzem pooblastil, ki jih ima od leta 2004 VSTV BiH kot telo, ki je edino pooblaščeno imenovati sodnike in tožilce v celotni državi.
Narodna skupščina je danes sprejela predlog zakona o premoženju Republike Srbske. S tem je praktično razveljavila odločitev nekdanjega visokega predstavnika za BiH Paddyja Ashdowna iz leta 2005 o prepovedi razpolaganja z državnim premoženjem, vse dokler v parlamentu BiH ne bo sprejet zakon, ki bi uredil to vprašanje. Ashdownova odločitev je temeljila na dejstvu, da je bila BiH kot pravna naslednica nekdanje Socialistične republike BiH hkrati naslednica vsega takratnega družbenega premoženja.
Sprejetje obeh zakonov po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina ogroža ustavni red BiH in neposredno spodkopava avtoriteto urada visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH, ki ga vodi Nemec Christian Schmidt. Ta je pred dnevi oblasti Republike srbske opozoril, da bi ustanovitev visokega sodnega in tožilskega sveta na ravni entitete očitno kršila zakon iz leta 2004 o ustanovitvi takega organa na državni ravni na podlagi dogovora med entitetama.
Današnja odločitev je del politike vodje bosanskih Srbov Dodika, katere cilj je ločiti srbski del od BiH. Dodik si prizadeva tudi ločiti vojsko, policijo, tajno službo in davčno upravo od državnih institucij. Taka politika je v nasprotju z Daytonskim mirovnim sporazumom iz leta 1995, ki je končal vojno v Bosni.
Na poteze parlamenta v Banjaluki so se odzvali tudi v Bruslju. Današnje glasovanje v parlamentu Republike Srbske v povezavi z ustanovitvijo ločenega VSTV predstavlja "nesprejemljivo kršitev ustavnega in pravnega reda BiH", je sporočil govorec visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU Peter Stano.
Če bo zakon sprejet, bo resno vplival na pravice državljanov Republike Srbske, poglobil bo pravno negotovost in nestabilnost v pravosodnem sistemu države ter resno spodkopal evropsko perspektivo BiH, je še opozoril.
