Sirarji nad ponaredke parmezana z mikročipi, vgrajenimi v kolute sira

Proizvodnjo znanega italijanskega sira že stoletja nadzoruje konzorcij Parmigiano Reggiano (PRC), ki je sedaj predstavil še svojo najnovejšo inovacijo, s katero želijo preprečiti proizvodnjo cenejših imitacij sira, ki ne upoštevajo strogih kriterijev. 

Sir, katerega zametki segajo vse do srednjega veka, ko so menihi iskali trajno živilo, v povprečju tehta 40 kilogramov, na gorskem območju pa mora zoreti najmanj leto dni. Po dveh letih izostreni okus strokovnjakov oceni ustreznost sira. 

Sir je leta 1996 pridobil status zaščitene označbe porekla. V skladu s temi pravili mora biti 'parmigiano reggiano' – edini sir, ki se v Evropi lahko imenuje parmezan – proizveden v majhnem delu severne Italije, vključno s pokrajinama Parma in Reggio Emilia.

Zaščitena označba porekla je ena od shem kakovosti, ki jo prejmejo živila, ki so "pridelana, predelana in pripravljena na določenem geografskem območju z uporabo priznanega strokovnega znanja". Med drugim se s to značko lahko pohvali francoski šampanjec, portugalsko vino portovec in grško oljčno olje.

Dobrote z zaščiteno označbo porekla se po navadi prodajajo prodajajo po višji ceni, kar skušajo izkoristiti tudi preprodajalci ponaredkov. Kitajska celo ocenjuje, da je letna prodaja ponarejenega sira dosegla dve milijardi dolarjev, kar je le malo manj od prodaje pravega parmezana, ki je bila lani z 2,9 milijarde evrov rekordna. 

Čip v velikosti zrna soli 

Sirarji so dobičkarjem ponarejenih sirov napovedali trši boj z najsodobnejšo metodo mikročipov v velikosti zrna soli, ki jih vstavijo v etiketo, ki jo prilepijo na skorjo sira. Mikročipi so sicer varni, vendar jih zaradi njihove lokacije v trdi lupini sira verjetno ne bo mogoče pojesti.

Čipi lahko v živilu ostanejo dlje časa, dobavitelj in potrošnik pa jih lahko skenirata in preverita izvor. Sistem je nastal v sklopu projekta med PRC-jem in podjetjem p-Chip in nizozemsko-francoskimi proizvajalci sirnih znamk Kaasmerk Matec.

Pred mikročipi so imeli vsi kosi sira, proizvedeni iz 550 litrov mleka, vtisnjeno ploščico z edinstveno in zaporedno alfanumerično kodo, ki je delovala kot osebna izkaznica in je sestavljala značilen vzorec pik, ki se je raztezal okoli kolesa, vključevala pa je tudi mesec in leto proizvodnje. Vendar koda ni zadostovala za preprečevanje nekaterih ponaredkov in vse večjega povpraševanja po parmezanu tudi izven italijanskih meja. 

Ponaredki parmezana so se prvič pojavili po prvi svetovni vojni, ko so italijanski izseljenci v Argentini na trg poslali reggianito. Lani je PRC uspela ameriškemu živilskemu velikanu Kraft Heinz preprečiti, da bi v Ekvadorju registriral blagovno znamko "Kraft parmezan".