Pekel migrantov na meji s Hrvaško: umivajo se v snegu, grejejo ob ognju

Potem ko je v centru Lipa, ki so ga zaprli 23. decembra lani, izbruhnil požar in kamp uničil, je vojska tam namestila nekaj deset ogrevanih šotorov. A skoraj 400 migrantov še vedno ostaja v zasilnih šotorih – kljub snegu, močnemu vetru in nizkim temperaturam.

Center, ki nima tekoče vode, ustreznih sanitarij ali ogrevanja ter predstavlja veliko tveganje za zdravje in varnost ljudi, tudi ni primeren za trajno namestitev migrantov. Fotografije s kraja dogodka pričajo, kako se ljudje umivajo s snegom in se poskušajo ogreti ob ognju, pokriti z odejami in spalnimi vrečami.

Izven Lipe se številni, vključno z družinami z otroki, še naprej zatekajo v parke, zapuščene hiše, propadle tovarne in gozdove v bližini meje s Hrvaško. Soočeni s težkimi zimskimi razmerami nujno potrebujejo namestitev in humanitarno pomoč. 

Premestitvi v center Bira tamkajšnje oblasti nasprotujejo

Mednarodna organizacija za migracije (IOM) je že v začetku januarja opozorila, da v BiH v zelo slabih razmerah živi do 2500 migrantov, zapleteni politični in birokratski procesi pa preprečujejo, da bi se njihov položaj izboljšal. Kot je pojasnil vodja te organizacije iz sistema Združenih narodov (ZN) Peter Van der Auweraert, morajo migranti v BiH trenutno pri temperaturah pod ničlo preživljati noči na prostem ali v neprimernih taboriščih brez vode, elektrike, stranišč, prhe ali ogrevanja. Okoli 6000 prebežnikov je v migrantskih centrih, vsi poskusi njihove preselitve pa so doslej spodleteli. Povedal je še, da ZN in humanitarne organizacije migrante oskrbujejo s hrano, toplimi oblačili in spalnimi vrečami.

Glede razmer v kampu Lipa je opozoril, da je življenje tam postalo nevarno, saj so se strehe šotorov zaradi velike količine snega začele ukrivljati. "Zapadel je sneg, temperature so pod ničlo, ljudje so brez gretja in brez vsega. Nihče ne bi smel živeti tako. Potrebujemo politično hrabrost in ukrepanje," je dejal.

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell pa je oblasti v BiH pozval, naj v Lipi poskrbijo za oskrbo z vodo in elektriko. "Namestitve, primerne za zimo, so predpogoj za človeške življenjske pogoje," je tvitnil. Ob tem je opozoril, da so za migrante v BiH nujne dolgoročne rešitve. Tamkajšnje oblasti morajo po njegovih besedah odpreti dodatne namestitve za migrante in dati na voljo za uporabo tiste, ki že obstajajo. Zavzel se je tudi za takojšnje odprtje centra Bira v bližini Bihaća, ki ga je financirala Evropska unija. Mestne in kantonalne oblasti sicer temu ostro nasprotujejo, češ da to ni varno za tamkajšnje prebivalce.

Po ocenah oblasti BiH je v državi trenutno okoli 8000 nezakonitih migrantov. Od tega jih okoli 3000 živi na prostem ali v opuščenih objektih na območju Unsko-sanskega kantona, saj zanje v sprejemnih centrih v Bihaću in Veliki Kladuši ni prostora.

Evropska unija sicer BiH nudi humanitarno pomoč, a nobena od članic povezave se za zdaj ni ponudila, da bi sprejela del migrantov. Sta pa BiH finančno pomagali Avstrija in Italija – prva je za pomoč migrantom zagotovila milijon, druga pa pol milijona evrov.

Organizacije za človekove pravice: BiH potrebuje dolgoročno rešitev za migrante 

Tudi organizacije za človekove pravice Amnesty International (AI), Jezuitska služba za begunce Evrope, belgijski Zdravniki sveta ter Pravice beguncev Evropa so prejšnji teden pozvale k takojšnji humanitarni podpori migrantov v BiH ter sprejetju trajnih rešitev potreb ljudi, ki so v tranzitu preko te države.

"Za večino ljudi, ki v sedanjih izjemno nizkih temperaturah v BiH spijo na prostem, so na voljo nastanitve. Kar manjka, je politična volja, da se to zgodi. Oblasti morajo na vseh ravneh takoj zagotoviti ustrezne namestitve in pomoč tistim, ki jo potrebujejo," je pozvala direktorica pisarne Amnesty International za evropske institucije Eve Geddie.

Ocenjujejo, da oblasti BiH ne skrbijo za ustrezno namestitev za begunce in iskalce azila, agencije EU pa še naprej podpirajo kratkoročne rešitve. Ob tem so še dodali, da je EU v zadnjih treh letih BiH zagotovila 88 milijonov evrov pomoči, da bi ta okrepila svoje kapacitete upravljanja migracij, kljub temu pa v BiH doslej niso našli ustreznih prostorov za nastanitev migrantov in iskalcev azila, prevzeli celovite odgovornosti za upravljanje obstoječih nastanitev za migrante ali zagotovili minimalne zajamčene podpore ljudem, ki so obtičali v tej državi.

"EU mora z oblastmi BiH najti sistemske, dolgoročne rešitve za potrebe ljudi na ozemlju BiH, da se tovrstne razmere naslednjo zimo ne ponovijo," je še dejala Geddiejeva. Dodala je, da je "odgovornost EU jasna – trenutna humanitarna kriza je tudi posledica politik EU, namenjenih utrjevanju njenih meja, zaradi česar je tisoče ljudi obtičalo na njenem obrobju ali sosednjih državah". 

Pozvala je tudi, da mora EU vzpostaviti konkretne možnosti za varne in zakonite poti, ki jih lahko ljudje, ki bežijo pred spopadi, preganjanjem ali revščino, uporabijo, da bi dosegli Evropo.