'Pekel na Zemlji', kjer jedo plevel: 'Droni nenehno letijo, trupla jedo psi'

Mesto Oleški na levem bregu reke Dneper, nasproti Hersona, je bilo pred vojno dom približno 24.000 ljudem. Danes jih je po ocenah ukrajinskih oblasti ostalo okoli 2000.

Njihove razmere ukrajinski uradniki in prebivalci opisujejo kot "pekel na Zemlji". Hrane zmanjkuje, elektrike ni, dostop do čiste vode, zdravil in zdravstvene oskrbe pa je vse težji.

"Ujeti smo in ne moremo ven. Stradamo. Trenutno nimam popolnoma ničesar za jesti," se glasi eno od sporočil, ki ga je iz mesta pridobil Guardian.

Ženska, ki čaka na evakuacijo, je zapisala, da je pred vojno tehtala 110 kilogramov, zdaj pa le še 67. "Sprva sem bila vesela, da sem nekoliko shujšala, zdaj pa se zavedam, da bom brez primerne hrane, bogate z beljakovinami, umrla," je zapisala.

Tudi hiša, v kateri je preživela lansko zimo, je bila uničena in požgana, tako kot njen dom. "Še vedno smo živi," je dodala.

Po pričevanjih, ki jih je pridobil Guardian, nekateri prebivalci zdaj jedo le še enkrat na dan. Njihov obrok je lahko juha brez krompirja, pripravljena iz bučk, ki jih gojijo v nekdanjih cvetličnih koritih pred stanovanjskimi bloki. Vanjo včasih dodajo tolščak – užitni plevel, ki ga naberejo v okolici.

"Vsega nam zmanjkuje," je že poleti sporočil eden od prebivalcev. Takrat je napovedoval, da bodo razmere do jeseni postale nevzdržne.

Ukrajinska stran navaja, da od 26. maja v mesto ni prišla redna pošiljka hrane. Tudi misija Združenih narodov za spremljanje človekovih pravic je poročala, da  novih zalog hrane ni bilo.

Razmere naj bi se od takrat še poslabšale.

Vodja vojaške uprave Tetiana Hasanenko je pred dnevi povedala, da pomanjkanje hrane ne prizadene več le posameznih gospodinjstev, ampak praktično vse prebivalce.

"Hrane ni več.  Razmere se ne slabšajo le iz dneva v dan, ampak iz ure v uro," je dejala.

Hasanenko je povedala tudi, da je sprva zavračala navedbe, da naj bi nekatere družine zaradi lakote začele jesti pse. Pozneje naj bi takšne informacije dobila neposredno od ljudi z območja.

Ukrajinski viri poročajo tudi o domnevnih smrtih zaradi lakote, vendar teh navedb zaradi okupacije območja ni mogoče neodvisno preveriti.

Prebivalci iščejo hrano tudi v starih kleteh, ki jih je po uničenju jezu hidroelektrarne Kahovka leta 2023 zalila voda in zasulo blato.

Po besedah Hasanenko poskušajo iz njih izkopati konzerve zelenjave in mesa ter vložena živila, ki so jih ljudje pred vojno shranjevali za zimo.

Ukrajinska uradnica je Guardianu opisala tudi primer 74-letnika, ki naj bi med iskanjem hrane čistil z blatom zasuto klet. Ko ruskim vojakom domnevno ni dovolil vstopa vanjo, naj bi ga ti ubili.

Pred vojno je bilo območje znano po pridelovanju hrane. Prebivalci so na vrtovih pridelali dovolj zase in za prodajo v Herson ter na Krim. Danes po besedah Hasanenko mnogi ne morejo pridelati niti dovolj hrane za lastne potrebe.

"Ni nobene druge infrastrukture, ni elektrike, zato ni bankomatov in ni gotovine. Kraj ne deluje," je opisala razmere.

Pomanjkanje naj bi se začelo izraziteje stopnjevati konec lanskega leta, ko je zaradi minskih polj in brezpilotnih letalnikov postajalo vse nevarneje dostavljati zaloge v mesto.

Od maja naj bi bila običajna oskrba praktično prekinjena.

Ukrajinske oblasti pravijo, da prebivalcem od marca skušajo pomagati z dostavljanjem hrane z brezpilotnimi letalniki. Vodja Hersonske regionalne uprave Oleksandr Prokudin trdi, da pri tem sodeluje več ukrajinskih vojaških enot.

A takšno dostavljanje je omejeno in nevarno. Ukrajinska stran Rusijo obtožuje, da njene sile drone s hrano sestreljujejo, pošiljke zasegajo in jih v nekaterih primerih celo preprodajajo.

Prokudin trdi tudi, da ruske sile preganjajo prebivalce, ki prevzamejo ukrajinsko pomoč. Nekatere naj bi pridržali in pretepli.

Ruska stran medtem za težave z dostavo pomoči krivi Ukrajino. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je ta mesec priznal, da so razmere v kraju "kritične", vendar zatrdil, da humanitarne dobave prebivalcem preprečujejo ukrajinske sile.

Še težja od dostave hrane je evakuacija. Ukrajinski ombudsman Dmitro Lubinec je 16. septembra dejal, da ruska stran po pogovorih ni potrdila pripravljenosti za izvedbo humanitarne evakuacije civilistov z območja Oleškija.

Nekateri prebivalci zato poskušajo mesto zapustiti sami. Po navedbah lokalnih ukrajinskih oblasti se odpravljajo tudi čez območja z minami proti Radensku, pri čemer morajo prehoditi 20 kilometrov ali več.

Hasanenko je navedla, da je na tak način kraj uspelo zapustiti 11 ljudem.

Ukrajinske oblasti trdijo, da Rusija z evakuacijo namerno odlaša, ker želi civilno prebivalstvo uporabiti kot odvračilni dejavnik pred morebitnim ukrajinskim napadom. 

Med najbolj pretresljivimi so pričevanja o mrtvih, ki naj bi zaradi nevarnosti ostajali tam, kjer so umrli.

"Oleški je staro mesto. Obstaja skoraj tisoč let in v vsem tem času ljudje niso živeli v tako grozljivih razmerah, v takšnem peklu, kot živijo zdaj," je dejala Hasanenko.

Po njenih besedah trupla niso le v kleti bolnišnice, ampak tudi po mestu. "Preprosto ležijo tam, ker trupel ne morete pobrati. Droni nenehno letijo, nato pa trupla jedo psi," je dejala.

Eden od prebivalcev je Guardianu sporočil še, da naj bi ruski vojaki pred kratkim hodili po dvoriščih in iz zemlje pobirali krompir, čebulo in česen ter starejšim jemali zaloge hrane.

Po najnovejših navedbah Prokudina je v samem Oleshkiju še vedno približno 2000 ljudi, med njimi skoraj 50 otrok.

Širše območje mesta in okoliških vasi naj bi imelo približno 6000 preostalih prebivalcev, med njimi 182 otrok.

Ukrajinski zunanji minister je razmere izpostavil tudi ob Generalni skupščini Združenih narodov in govoril o "humanitarni katastrofi". Rusijo je obtožil, da prebivalcem namerno onemogoča normalno življenje in evakuacijo. Ukrajina zato zahteva varen humanitarni koridor in evakuacijo civilistov.