Peklensko poletje, ki je 'scvrlo' Evropo

Neznosna vročina, ki je letošnje poletje vztrajno 'cvrla' zahodno Evropo, je bila najhujša v zgodovini meritev, ugotavlja novo poročilo. Več kot polovico stare celine je prizadel zelo močan vročinski stres, ko je bil občutek temperature višji od 38 stopinj Celzija.

Temperature zraka pri površju so bile v zahodni Evropi med junijem in avgustom za 2,5 stopinje Celzija višje od povprečja zadnjega desetletja, kaže novo poročilo Copernicusa. Na preostalem delu celine je bila vročina nekoliko bolj mila, a še vedno je imela tudi smrtonosne posledice, zaradi česar je bilo letošnje poletje tretje najtoplejše v Evropi doslej, ugotovitve povzema Guardian.

Poročilo ugotavlja, da je bilo najmanj 60 odstotkov zahodne Evrope to poletje kar 17 dni izpostavljenih temperaturam nad 30 stopinj Celzija. Leta 2003, ki ga je prav tako zaznamovala silovita vročina, so takšne razmere zabeležili 11 dni, leta 2025 pa le sedem dni. Zaradi visokih temperatur je zahodna Evropa zabeležila rekordnih 13 dni zelo močnega vročinskega stresa.

Evropa je nenavadno zgodnji začetek poletnega vremena doživela že konec maja, ko je močan vročinski val presenetil znanstvenike, visoke temperature pa so se po podatkih poročila nadaljevale celo septembra. Ponavljajoči se vročinski valovi, ki so zaradi podnebnih sprememb vse bolj vroči in pogosti, so po vsej celini zahtevali več deset tisoč življenj, uničevali pridelke in povzročali ustavitve elektrarn. Kot je za Guardian spomnila podnebna znanstvenica Samantha Burgess, so bile posledice precej hujše kot le novi temperaturni rekordi. Peklenska vročina je negativno vplivala na vodne vire, pridelavo energije, hrane, ekosisteme in zdravje ljudi.

Kombinacija ekstremne vročine, suše in požarov se je izkazala za še posebej uničujočo. Tudi temperature morske gladine ob evropskih obalah so to poletje dosegle rekordne vrednosti, ugotavlja poročilo, medtem ko so evropske reke beležile najnižje poletne pretoke v več kot 30 letih. Vroče vreme in huda suša sta pripomogla k nenadzorovanemu širjenju požarov v naravi.

Po podatkih Evropskega informacijskega sistema za gozdne požare so bile razmere za nastanek in širjenje požarov leta 2026 najhujše, odkar jih spremljajo. Do konca septembra je pogorelo 680.000 hektarjev površin, kar leto 2026 uvršča na tretje mesto med najhujšimi leti doslej. Več površin je do tega dela leta pogorelo le leta 2025, ko je ogenj zajel milijon hektarjev, in leta 2022, ko je pogorelo 768.000 hektarjev.

Da bi omejili posledice vročine, zdravniki in podnebni znanstveniki vlade pozivajo, naj prenehajo uporabljati fosilna goriva, poskrbijo za senčenje stavb in ozelenjevanje mest ter namestijo klimatske naprave v bolnišnicah, šolah in domovih za starejše.

Zaradi podnebnih sprememb nevihte in neurja postajajo intenzivnejši in nevarnejši, njihove poti se spreminjajo, obenem pa je njihovim posledicam izpostavljenih vse več ljudi, ugotavlja najnovejše poročilo WorldRiskReport, o katerem poroča Euronews.

Neurja med vsemi skrajnimi naravnimi pojavi povzročajo največjo gospodarsko škodo, ugotavlja poročilo, pri čemer so revnejša gospodarstva nesorazmerno bolj prizadeta kot bogate industrializirane države. Po številu smrtnih žrtev se neurja uvrščajo na tretje mesto, za potresi ter ekstremno visokimi oziroma nizkimi temperaturami.

Tropski cikloni, ki jih poganja topla oceanska voda, se širijo tudi na območja, kjer jih v preteklosti ni bilo, njihova območja pojavljanja pa se pomikajo proti poloma. Primer tega je bil orkan Ophelia, ki je leta 2017 dosegel Iberski polotok in Irsko.

Višje temperature oceanov hkrati povečujejo pogostost hitrega stopnjevanja neviht oziroma ciklonov, zaradi česar je pravočasno opozarjanje prebivalstva težje, navaja poročilo.

Naraščajoče temperature ne povzročajo le večje uničevalnosti neurij, temveč prinašajo tudi nove nevarnosti, kot so večja tveganja za poplave, erozijo in zemeljske plazove na obalnih območjih zaradi dvigovanja morske gladine.

Po indeksu tveganja zaradi neurij (Storm Risk Index), ki je zajel 193 držav, je večina svetovne izpostavljenosti neurjem skoncentrirana v zgolj desetih državah: na Filipinih, v Mehiki, na Madagaskarju, Mavriciju, Japonskem, Kitajskem, v Mikroneziji, ZDA, Južni Koreji in Avstraliji.

Med evropskimi državami sta med prvo stoterico najbolj ogroženih glede na fizično izpostavljenost in družbeno ranljivost dve: Portugalska na 69. mestu in Ukrajina na 96. mestu. Čeprav so tropski cikloni v Evropi redki, so pogostejši zunajtropski oziroma ekstratropski cikloni. Ti nastajajo nad morjem, vendar so precej šibkejši. Kljub temu pomembno vplivajo na vreme na kopnem.

Širši svetovni indeks tveganja (World Risk Index), ki ocenjuje skupno tveganje zaradi vseh naravnih nevarnosti, med prvo stoterico uvršča tudi 13 evropskih držav. Turčija je edina med njimi, ki se uvršča med prvih 50, in sicer na 38. mesto. Na seznamu so še Italija (51. mesto), Grčija (56.), Španija (58.), Francija (78.), Albanija (81.), Poljska (82.), Portugalska (86.), Združeno kraljestvo (89.), Hrvaška (92.), Belgija (94.), Nizozemska (96.) in Nemčija (99.).