Most na Pelješac povezali s kopnim

Hrvaški premier Andrej Plenković je gradnjo mostu označil za najpomembnejši projekt sodelovanja Evropske unije in Kitajske. ''Ta današnji korak povezave mosta s celino je zelo pomemben pri nadaljnji gradnji mostu, ki bo končana v približno letu in pol. Ta projekt je izjemnega pomena za celovitost Hrvaške, poenotenje ozemlja in povezavo brez prestopanja meja druge države," je dejal Plenković.

Predsednik uprave javnega podjetja Hrvatske ceste Josip Škorić je novinarjem v Komarni dejal, da bodo celino in polotok Pelješac povezali z mostom novembra. Sledilo bo opremljanje mostu do sredine januarja prihodnje leto. Pričakuje, da bodo medtem zgradili vozlišče Brijesta na Pelješcu, ki bo omogočalo cestno povezavo z obstoječimi cestami na polotoku. Tako naj bi marca ali aprila 2020 omogočili uporabo mostu za osebne avtomobile in tovorna vozila z najvišjo dovoljeno maso do 7,5 tone.

V Zagrebu sicer pričakujejo, da bo most odprt za promet konec junija leta 2022, ravno pred začetkom turistične sezone. 

Most na Pelješac je največji in najpomembnejši projekt, ki ga trenutno financira Evropska unija, vreden kar 526 milijonov evrov. 2,4 kilometra dolg ter 55 metrov visok s štirimi prometnimi pasovi, bo premostilo Malostonski zaliv med Komarno in Brijesto na Pelješcu v Dubrovniško-neretvanski županiji. Glavni projektant mostu je slovenski inženir gradbeništva Marjan Pipenbaher.

Celotni projekt mostu in vpadnic s kopenske in pelješke strani ocenjen na nekaj več kot 550 milijonov evrov. Evropska unija je prispevala 357 milijonov evrov, je spomnil Plenković.

Za gradnjo mostu bodo porabili 33.700 ton jekla, dela na njem pa potekajo 24 ur na dan, ker mora biti projekt končan leta 2022. Za Hrvaško je to strateški projekt, ker bo jug končno povezal s preostalim delom države.

Tudi gradnja dostopnih cest dobro napreduje, zagotavljajo na Hrvaškem. Pred dnevi se je začel preboj 499 metrov dolgega predora Kamenica, dela pa potekajo na mostu Dumanja Jaruga I, ki bo dolg 488 metrov. Konec lanskega leta je bil prebit najdaljši predor, povezan s projektom Pelješkega mostu, Debeli Brijeg, dolg 2,4 kilometra.

Prav tako si prizadevajo za preboj skozi predor Kamenica. Gre za najkrajši predor pri gradnji drugega odseka dostopnih cest do Pelješkega mostu. Skupna dolžina odseka je 12,1 kilometra. Predor Debeli Brijeg je bil sredi pandemije prebit v 74 dneh. Delavci so s pomočjo strojev izkopali 113.959 kubičnih metrov materiala. Ta predor je bil zgrajen po novi avstrijski metodi (NATM), ki vključuje najnovejše inženirske in tehnološke trende, poleg glavne predorske cevi pa ima tudi servisno cev, s katero je povezan prek devetih prehodov za pešce in dveh prečnih prehodov za vozila v sili, piše Dnevnik.hr.

Poleg predorov Kamenica in Debeli brijeg se na trasi dovozne ceste gradijo še mostiček Doli (dolg 156 metrov) ter mostovi Dumanja Jaruga I (488 metrov) in Dumanja Jaruga II (80 metrov).

Na mostu Ston potekajo armiranobetonska dela na stebrih. Skupna dolžina projektne poti od Duboke do Doli je 32 kilometrov in bo obšla neumski koridor.

Že nekaj časa se v javnosti pojavljajo predlogi za ime tega strateško pomembnega mostu, eden izmed tistih, ki ima največ privržencev, pa je predlog, da bi most poimenovali po glasbeni legendi Oliverju Dragojeviću.