7°C
Kdo bo drugi najpomembnejši funkcionar v ZDA: zvesti Pence ali progresivna ...

Kdo bo drugi najpomembnejši funkcionar v ZDA: zvesti Pence ali progresivna Harrisova?

Podpredsednik ZDA je zelo pomembna funkcija v ameriški politiki. Gre za drugo najvišjo izvršilno funkcijo v državi s skoraj 330 milijoni prebivalcev. Če bo zmagal Trump, bo njegova desna roka še naprej Mike Pence. Če vajeti prevzame Biden, bodo ZDA dobile prvo žensko, temnopolto podpredsednico azijskega rodu Kamalo Harris. Kandidata sta po stališčih vsak na svojem bregu.

V preteklosti funkcija podpredsednika ZDA ni bila tako pomembna, kot je danes. Svojo moč in pomen je podpredsednik začel pridobivati šele v 30. letih prejšnjega stoletja, ko se je oblikoval urad podpredsednika ZDA. Dandanes pa ta funkcija pogosto velja za odskočno desko za predsedniški stolček.

Podpredsednik je eden ključnih predsednikovih svetovalcev, njegov partner pri vladanju in vidni predstavnik Bele hiše. Je tudi član nacionalnega varnostnega sveta in igra pomembno vlogo pri varnostnih vprašanjih. 

Ameriški podpredsednik je med drugim tudi uradnik v zakonodajni veji oblasti, saj je predsednik senata. V tej vlogi lahko predseduje pri posvetovanjih, vendar ne glasuje o zakonih, razen kadar gre za neodločen izid. Nenazadnje je ameriški podpredsednik tudi oseba, ki bi v primeru, da se izvoljenemu predsedniku kaj zgodi, prevzela vodenje države. 

Zaradi vsega naštetega torej ni nepomembno, kdo je na tem položaju. Podpredsednik ni neposredno izvoljen, pač pa kandidat pride na položaj "v paketu" z izvoljenim predsednikom. Predsedniški kandidat si svojo "desno roko" izbere sam. Mandat traja štiri leta, tako kot predsedniški.

Donald Trump in Mike Pence
Donald Trump in Mike PenceFOTO: AP

Trumpov kandidat: Mike Pence

61-letni Mike Pence je ambiciozen politik, ki je v svoji karieri nanizal že kar nekaj funkcij: kongresnik, guverner in podpredsednik ZDA. Rodil se je 7. junija 1959 v Columbii v Indiani staršema irskih korenin, ki sta bila demokrata. Do šolanja na univerzi je bil tudi sam demokrat in je leta 1980 celo volil za Jimmyja Carterja proti Ronaldu Reaganu.

Študiral je na Univerzi Indiana, kjer je končal pravo, in nekaj časa delal v zasebni odvetniški pisarni. Nato se je začel spogledovati s politiko, a je v letih 1988 in 1990 doživel dva zaporedna poraza na volitvah za zvezni kongres. 

Leta 1994 je začel voditi radijsko oddajo, leta 2000 pa mu je le uspela izvolitev v zvezni kongres, kjer je ostal do leta 2013, ko je postal 50. guverner ameriške zvezne države Indiana. Njegove ambicije pa so od nekdaj Bela hiša, tako se je že leta 2008 in pozneje še leta 2012 njegovo ime omenjalo v zvezi z republikansko predsedniško kandidaturo, a se zanjo ni odločil.

Poročen je od leta 1985, s soprogo Karen imata tri otroke. Po poroki je zapustil katoliško vero in postal eden od tistih Američanov, ki pravijo, da so ponovno rojeni v Kristusu.

V kongresu je nasprotoval zvezni proračunski porabi, njegova socialna politika pa je bila vedno skrajno konservativna. Odmeva njegov odnos do žensk, zaradi katerega ga je zbadal tudi Donald Trump. Pence svoji ženi govori "mati" in nikoli noče biti sam s kakšno drugo žensko v sobi.

Mike Pence ne skriva svojih ambicij, da bi nekoč rad sam sedel na predsedniškem stolčku.
Mike Pence ne skriva svojih ambicij, da bi nekoč rad sam sedel na predsedniškem stolčku.FOTO: AP

Njegova pot do Bele hiše

Danes je eden najbolj zvestih sodelavcev aktualnega predsednikaTrumpa, a je Pence v tekmi za republikansko predsedniško nominacijo leta 2016 najprej podpiral teksaškega senatorja Teda Cruza, ki ga je primerjal z Reaganom. Trumpa je sprva kritiziral, a ga je pozneje začel hvaliti.

Hvala in podpora Trumpu se mu je obrestovala, saj si ga je Trump leta 2016 izbral za podpredsedniškega kandidata. Eden od razlogov, zakaj je izbral prav njega, je dejstvo, da je Pence zelo konservativen. Trump pa si je sam takrat šele gradil ugled pri konservativnem delu ameriškega volilnega telesa.

Analitiki so dlje časa ugibali, da se bo v drugem mandatu Trump skušal znebiti Pencea in si za svojega podpredsedniškega kandidata izbral nekoga, ki bi mu pomagal razširiti volilno bazo. Vendar pa se je na koncu odločil, da je bila "formula" iz leta 2016 zmagovalna, zato ga ni zamenjal. Morda je temu botrovalo tudi dejstvo, da Pence štiri leta ni niti z besedico ugovarjal Trumpu, ki sicer vsako kritiko hitro kaznuje s protinapadom, in je zvesto sledil njegovi politiki. Pence v svojih javnih nastopih vedno hvali Trumpa in se mu postavlja v bran, tudi kadar ga drugi svarijo pred nepremišljenimi potezami. 

Čeprav je uradno prvi v vrsti, ki bi prevzel predsedniško funkcijo, če se Trumpu kaj zgodi oziroma če odstopi, pa je zelo malo verjetno, da se bo to zgodilo. Le redki si ga predstavljajo na predsedniškem položaju in malo verjetno je tudi, da bi Pence prevzel vodenje republikanske stranke. Na tem mestu se za naslednika Trumpa vse bolj omenja njegovega sina Donalda Trumpa mlajšega

Joe Biden in Kamala Harris
Joe Biden in Kamala HarrisFOTO: AP

Bidnova kandidatka: Kamala Devi Harris

Demokratska kandidatka za podpredsednico ZDA, Kamala Devi Harris, se je rodila 20. oktobra 1964 v Oaklandu v Kaliforniji. Kot je med televizijskim soočenjem povedala, je njena mama pri 19 letih iz Indije prišla na študij v ZDA. Njen oče je v ZDA prišel z Jamajke, prav tako zaradi študija. Starša, oba strastna zagovornika gibanja za človekove pravice, sta se spoznala med študijem na univerzi v Berkleyju. Mama je bila znanstvenica, oče pa profesor ekonomije na univerzi Stanford. Ko se je Kamala rodila, sta jo starša v vozičku peljala s seboj na proteste. Kot otrok je hodila tako v baptistično cerkev kot tudi v hindujski tempelj. S sestro sta bili vzgojeni tako, da sta povsem sprejeli svojo indijsko in temnopolto identiteto, čeprav sta se starša ločila, ko je bila Kamala stara sedem let.

Harrisova se je leta 2014 poročila z odvetnikom Douglasom Emhoffom, s katerim nimata skupnih otrok, Emhoff pa ima dva otroka iz prejšnjega zakona. Njena sestra Maya Harris je politična analitičarka na televiziji MSNBC, njen svak Tony West pa glavni pravnik podjetja Uber.

Senatorka iz Kalifornije 55-letna Kamala Devi Harris je šele tretja podpredsedniška kandidatka večje stranke v zgodovini ZDA in hkrati prva temnopolta in prva podpredsedniška kandidatka azijskega izvora.

Kamala je študirala politične vede in ekonomijo, nato pa še pravo. In prav na področju prava je začela graditi svojo kariero, ko je bila leta 2003 kot prva temnopolta ženska izvoljena za okrožno tožilko San Francisca, kar se je zgodilo prvič v zgodovini Kalifornije. Na tem položaju je ostala do leta 2011, ko je po zmagi na volitvah leta 2010 kot prva ženska zasedla še mesto pravosodne ministrice Kalifornije. Eden od njenih glavnih dosežkov je spletna platforma Open Justice, kjer so javno dostopni podatki o kazenskih primerih. S platformo je dosegla večjo odgovornost policije, saj se med drugim zbirajo podatki o številu smrti in poškodb med policijsko obravnavo.

Njeno prijateljevanje z Barackom Obamose je začelo leta 2004, ko je kandidiral za senatorja. Pozneje je bila ena prvih pomembnejših funkcionarjev v Kaliforniji, ki so podprli njegovo predsedniško kandidaturo. 

Leta 2016 se je tudi sama podala v ameriško politiko, ko je zmagala na volitvah za zvezni senat. Tako je postala še prva senatorka z indijskimi koreninami. Zdaj pa je tudi prva temnopolta ženska in prva Američanka azijskega rodu, ki je bila izbrana kot kandidatka za mesto podpredsednika ZDA. 

Kamala Harris se je sprva sama potegovala za predsedniško mesto.
Kamala Harris se je sprva sama potegovala za predsedniško mesto.FOTO: AP

Njena pot proti Beli hiši

Liberalno senatorko iz Kalifornije je Trump označil za zoprno. Harrisova je kot senatorka podpirala zdravstveno reformo, postopno legalizacijo marihuane, pot do državljanstva za nezakonite priseljence v ZDA, prepoved polavtomatskega orožja, davčno reformo z višjimi davki za bogate in druge liberalne politične cilje. Na zaslišanjih v odborih se je zaradi tožilskih izkušenj izkazala za ostro in neizprosno zasliševalko.

Kamala je lani sama kandidirala za predsednico ZDA in je sprva veljala za kandidatko z dobrimi možnostmi. Podpora ji je začela padati, ker je sredinske glasove v gneči tovrstnih kandidatov pobiral Biden, nekdanji ameriški podpredsednik v Obamovi administraciji, na levi pa sta prevladovala Bernie Sandersin Elizabeth Warren. Med televizijskim soočenjem junija se je zato odločila za napad na Bidna zaradi odnosa do rasne politike v 70. letih prejšnjega stoletja. Napad se ji je na kratko obrestoval, a je morala zaradi pomanjkanja podpore in denarja decembra lani od kampanje odstopiti. Marca je nato podprla Bidna, ki si jo je potem izbral za podpredsedniško kandidatko.

Zaradi svoje starosti se Biden še ni zavezal, da bo v primeru letošnje zmage čez štiri leta ponovno kandidiral za predsednika ZDA in zato velja za prehodnega kandidata. To pomeni, da bo Harrisova v primeru letošnje zmage leta 2024 postala prva temnopolta predsedniška kandidatka večje stranke v zgodovini ZDA.

Kakšna so njuna stališča?

Pence se je sam označil za "kristjana, konservativca in republikanca – v tem vrstnem redu". Harrisova je zmerna demokratka, ki je v preteklosti zase dejala, da je "progresivna tožilka". Nič nenavadnega torej ni, da kandidata pri nekaterih ključnih temah stojita na nasprotnih bregovih.

Pence, ki je bil skupaj z državo štiri leta v Trumpovi senci, ima konservativno vizijo Amerike z nizkimi davki, pravico do orožja, globoko krščansko vero in pravico zarodkov do rojstva. Harrisova se zavzema za povišanje davka bogatim, boj za okolje, pravice žensk, da odločajo o svojem telesu, ter malce večji nadzor nad orožjem. 

Mike Pence in Kamala Harris
Mike Pence in Kamala HarrisFOTO: AP

Splav

Pence nasprotuje splavu in ni naklonjen pravicam homoseksualcev. Velja sicer za umirjenega konservativca, saj redko izstreli kakšno krepko in se je za razliko od Trumpa pripravljen opravičiti za svoje napake. Letos se je na primer opravičil, ko ob izbruhu pandemije med obiskom tovarne ni nosil zaščitne maske.

Harrisova se zavzema za pravice žensk, tudi za pravico do splava. Aktivno se je borila proti sprejemanju zakonov, ki bi otežili dostop do varne prekinitve neželene nosečnosti.

Pandemija

Pence, ki ga je Trump ob izbruhu pandemije postavil na čelo delovne skupine Bele hiše za odgovor na novi koronavirus, je v skladu s Trumpovimi stališči večkrat skušal zmanjšati resnost epidemiološkega stanja v državi. Med prvim valom epidemije ni upošteval priporočil stroke glede uporabe zaščitne maske, celo ko je obiskal bolnike v bolnišnici, si maske ni nadel. Po tem obisku in po številnih kritikah je začel masko nositi bolj dosledno.

Harrisova je večkrat obsodila Trumpovo (ne)obvladovanje epidemije covida-19 in vodilne pozvala, naj prisluhnejo opozorilom in navodilom znanstvenikov in strokovnjakov.  V kampanji je poudarjala, da bosta z Bidnom v primeru zmage na volitvah upoštevala napotke strokovnjakov za javno zdravje in da ne bo – tako kot v primeru Trumpa – "politika vodila javno-zdravstvene krize". Je zagovornica nošenja zaščitnih mask za preprečevanje širjenja okužbe. Glede cepiva pa je dejala, da si želi slišati informacije zanesljivih virov glede njihove varnosti in da ne bo verjela le Trumpovim besedam in hvali. 

Policijsko nasilje in rasna diskriminacija

Pence je velik podpornik policije in Trumpovega sporočila, ki se je zavzel za "zakon in red". Prav tako zavrača očitke, da policisti diskriminirajo temnopolte in pripadnike manjšin. Pozval je k dodatnemu financiranju policije, njihovemu boljšemu usposabljanju in večji odgovornosti organov pregona. 

Harrisova se zavzema za izkoreninjenje rasne diskriminacije in je proti policijskemu nasilju. Sama se je udeležila protestov po smrti Georgea Floyda, ki je umrl med policijsko obravnavo. Govorila je tudi z nekaterimi žrtvami in svojci žrtev policijskega nasilja in jim na tak način izrazila podporo. Zavzema se za investicije v gospodarske in izobraževalne priložnosti za temnopolte in manjšinske skupnosti, saj meni, da bi s tem ustvarili varnejše in bolj zdravo okolje. Izrazila je nasprotovanje nekaterim nasilnim policijskim praksam ter napovedala, da bodo sistemsko spremljali policiste, ki uporabljajo pretirano silo in kršijo pravila. 

Podnebne spremembe

Pence je glede podnebnih sprememb istega pogleda kot njegov "šef". Je velik zagovornik frackinga (hidravlično drobljenje), saj gre za eno pomembnejših gospodarskih panog v njegovi domači zvezni državi Indiani, prav tako pa zagovarja tudi fosilna goriva. Nekoč je dejal, da je globalno segrevanje mit, pozneje pa je nekoliko spremenil svoje stališče in zdaj pravi, da ni dvoma, da je človeška dejavnost nekoliko vplivala na podnebne spremembe. Prepričan je, da nafta, plin, fracking in premog ustvarjajo veliko delovnih mest in nasploh prispevajo k ameriškemu gospodarstvu. Pozdravil je tudi Trumpovo odločitev, da ZDA umakne iz Pariškega podnebnega sporazuma. 

Harrisova je bila nekoč zagovornica Sandersovega "novega zelenega dogovora", vendar pa se je, potem ko se je pridružila Bidnu, umaknila od njega. Zdaj podpira Bidnov podnebni načrt, ki predvideva, da se ZDA ponovno pridružijo Pariškemu podnebnemu sporazumu, in v katerem so zastavili cilj, da ZDA dosežejo neto ničelne emisije do leta 2050 ter investirajo dva bilijona dolarjev v čiste energije in infrastrukturo. 

Podpredsedniška kandidata ZDA Mike Pence in Kamala Harris sta sicer svoja stališča soočila minulo sredo v Salt Lake Cityju na prvem in edinem televizijskem soočenju podpredsednikov. Soočenje je bilo sicer ostro, a dokaj civilizirano, a kaj dosti vsebinskega od njiju nismo slišali. V ZDA sicer poteka tudi vroča razprava o tem, kakšen naj bo proces ob morebitni odstavitvi predsednika oziroma kdo naj ga v tem primeru nasledi. Demokrati si želijo, da bi položaj predsednika nemudoma prevzel podpredsednik, kar se v primeru Trumpa in Pencea ne bo zgodilo. Trump težnje po sprejetju zakonodaje vidi kot demokratsko "bližnjico", da bi ob morebitni zmagi Bidna lažje na predsedniški stolček pripeljali Harrisovo.