"Dolgo sem upal, da je moj razvoj le nekoliko bolj pozen in da bo moj penis zrasel," je za pogovorno oddajo This Morning povedal Michael Phillips. "Sem posvojen in s svojimi posvojitelji se nisem pogovarjal o tem. Tudi sicer sem to skrival. Vedno sem bil samski."
Mikropenis mu je načel samozavest, težko spoznava nove ljudi in se spusti v spolni odnos, penetrirati ne more, prav tako ne stoje urinirati. "Tudi sede je lahko težavno, predvsem zaradi čiščenja (špricanja)."
Diagnozo je dobil šele pred dvema letoma, ko je bilo za zdravljenje bistveno prepozno. Najbolj učinkovita je namreč hormonska terapija v zgodnjem otroštvu. "Če bi se več ljudi zavedalo, da obstaja takšna diagnoza, bi lahko mlade pravočasno peljali k zdravniku in bi morda prejeli zdravljenje," je dejal.
Opozarjamo, da so v prispevku nazorni posnetki moških spolnih organov.
Nepotrebno tesnobo in pritisk pa je z nerealnimi ideali pri številnih moških pognala pornografska industrija, tudi nenehni pogovori v družbi, da je večje boljše, bolj možato.
"Govorimo o tako imenovanem sindromu slačilnice ali "locker room syndrome", ko si ne upajo sleči, ne upajo stuširati po športu, ker so enostavno prepričani, da je njihov penis premali. Pri teh ljudeh je pri veliki večini penis popolnoma normalno velik," je pojasnil Aljoša Toš, kirurg iz Centra penoplastike Toš.
Čeprav je medicinsko gledano za normalen spolni odnos dovolj že sedem centimetrov v erekciji, si mnogi želijo bistveno večjega penisa. Ptujski center penoplastike letno obišče okoli 50 pacientov, tudi iz tujine, starosti vse od 21 do 74 let.
"Na žalost smo vedno omejeni z anatomijo, se pravi, tudi če si ti želiš deset centimetrov več, je to absolutno nemogoče doseči," je dodal Toš.
Operativno lahko namreč penis podaljšajo za od dva do pet centimetrov. "Ko prerežemo ta ligament, se dejansko ta del penisa, ki je bil zdaj vodoraven, spusti in dejansko optično poveča dolžino v ohlapnem stanju. Ampak ta pridobitek dolžine pa potem nimamo več v erekciji."
Običajno skupaj s podaljšanjem povečajo tudi obseg. Kot je razložil kirurg, naredijo liposukcijo, odvzamemo maščobo iz enega dela telesa, najpogosteje iz notranjnega dela stegen ali iz trebuha, in vbrizgamo.
To je sicer poskusil tudi Michael, vendar ni delovalo. Zato zdaj računa na učinek polnil. Po besedah Toša so tudi tu omejitve, volumen se poveča za največ tri centimetre. "Polnila se dajo dejansko pod eno rahlo mišično ovojnico, se pravi ne tik pod kožo. Ti preparati, ki jih dajemo, trajajo približno leto in pol," je pojasnil.
Tako imenovane PRP-injekcije s trombocitno plazmo imajo medtem bolj pomlajevalni učinek, vse bolj priljubljen pa postaja scrotox – vbrizgavanje botoksa v mošnjo. "Velikokrat so ljudje prizadeti zaradi prevelike reakcije na temperaturo, na stres. S tem se potem cela mošnja zrelaksira in spusti dol. Tudi se zmanjša potenje v tem predelu," je dodal kirurg.
Po operaciji je potreben vsaj en mesec mirovanja, medtem ko pri polnilih, botoksu, aplikaciji matičnih celic in plazme okrevanja tako rekoč ni. In cena? Kirurško podaljšanje stane 1800 evrov, če bi istočasno delali še odebelitev, se pravi dodajanje maščobe v podkožje, je potem cena 3000 evrov, je povedal Toš.
Pri polnilih pa stranke odštejejo 300 evrov za mililiter, za enkratni učinek jih je sicer potrebnih od osem do deset.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.