Pet let po potresu obnova v Petrinji še ni končana

Območje Petrinje je najprej 28. decembra 2020 stresel potres z magnitudo 5,2, ki je povzročil veliko gmotno škodo. Naslednji dan je sledil še močnejši potres z magnitudo 6,2, ki pa je zahteval tudi sedem smrtnih žrtev. Najmlajša smrtna žrtev je bila 13-letna deklica, ki je umrla v Petrinji.

V potresih, ki jima je v naslednjih dneh in tednih sledilo še več sto popotresnih sunkov, je nastalo za 5,5 milijarde evrov gmotne škode.

Nekaj mesecev pred tem, 22. marca, je uničujoči potres z magnitudo 5,5 prizadel tudi Zagreb. Zahteval je eno smrtno žrtev, poškodovanih pa je bilo več kot 20.000 objektov.

Hrvaška vlada je bila prva tri leta po potresih tarča hudih kritik zaradi prepočasne popotresne obnove, h kateri so svoje prispevale tudi številne menjave gradbenih ministrov. Ko je hrvaški premier Andrej Plenković na ta položaj postavil Branka Bačića, se je obnova pospešila.

Plenković je danes, teden dni pred peto obletnico potresa, v spremstvu ministrov obiskal obnovljene objekte in gradbišča večstanovanjskih stavb v Sisku, Glini in Petrinji.

"Do zdaj je bilo končanih kar 10.042 postopkov obnove. Obnovljenih je bilo 9299 družinskih hiš, 329 večstanovanjskih stavb, skupaj skoraj 15.000 stanovanjskih enot," je izjavil in poudaril, da so za obnovo doslej porabili 1,77 milijarde evrov.

Pojasnil je, da so zgradili 449 nadomestnih družinskih hiš in jih kupili 69 ter izplačali skoraj 90 milijonov evrov denarne pomoči. Posebej je izpostavil tudi gradnjo 59 večstanovanjskih stavb s skupno 1024 stanovanjskimi enotami. 45 so jih že končali, 12 jih gradijo, na začetek gradnje pa čakata še dve.

Celoten proces obnove bodo po njegovih besedah končali do leta 2030.

Za popotresno obnovo Zagreba in Banovine bodo po navedbah vlade do sredine naslednjega leta porabili skupno več kot 4,1 milijarde evrov, pri čemer bodo skoraj 2,4 milijarde evrov namenili obnovi v Zagrebu.