Pet let sužnja: 'Ona ni nikoli nič pospravila'

Sodišče v Nemčiji je 37-letno Nadine K. obsodilo na devet let in tri mesece zapora. Spoznali so jo namreč krivo izvajanja genocida nad Jezidi in vojnih zločinov. Pri ugotavljanju dejstev primera pa je močno pomagala 22-letna Jezidka Naveen, ki jo je Nemka pred več kot petimi leti ujela, jo zlorabila in prisilila v suženjstvo.

A pojdimo od začetka. Nadine K. in njen mož sta se leta 2014 vkrcala na letalo in odletela proti Siriji. Tam sta se Nemca pridružila skupini Islamska država. Mož, ki se trenutno nahaja v zaporu na severu Sirije, je bil v skupini zaposlen kot zdravnik, Nadine pa je skrbela za gospodinjstvo in dve hčerki. Leta 2015 so se preselili v mesto Mosul na severu Iraka, ki je bilo do takrat pod nadzorom IS. 

Enkrat v tistem obdobju naj bi Nadine 'pod roke prišla' Jezidka Naveen, ki je bila takrat še najstnica. Nemka pa jo je prisilila v petletno življenje v ujetništvu. Kot je opisala za Skynews, je bilo teh pet let zelo nasilnih. "Videli smo vse. Pretepe, ustrahovanje," je začela z opisom. 

Pripadniki islamske skupnosti naj bi jo skupaj z drugimi sužnji tudi silili, da prevzamejo muslimansko vero. "Rekli so, naj začnemo moliti in se postiti. Kar koli počnejo muslimani, smo morali početi mi. Tudi branje in učenje Korana,"  je dodala.

Njeni dnevi v suženjstvu pod taktirko Nemke so bili zelo naporni. Z delom je začela v zgodnjih jutranjih urah, opravil pa ni zmanjkalo vse do poznega večera. "Nemka se je obnašala kot gostja. Jaz sem opravila vso delo, celo pazila njene otroke. Ona ni nikoli nič pospravila," je tudi opisovala. 

Kot rečeno, je Naveen suženjska opravila opravljala pet let. Ves ta čas se je z nemško družino selila med Sirijo in Irakom – glede na razmere in aktualne spopade. Par so nato leta 2019 le aretirale kurdske sile, Nadine K. pa leta 2021 izročile Nemčiji.

Rešil jo je Škot: 'Jokal sem, ko je Naveen v sodni dvorani podoživljala grozote'

Tudi Jezidko so na koncu izpustili. Znašla se je v taborišču v Siriji, kjer ji je pomagal Škot Alan Duncan. A zaradi travmatične izkušnje 22-letnica ni upala povedati, da potrebuje pomoč. "Bila sem tako prestrašena," je opisovala svojo pot na prostost. Na Duncana se je obrnila, saj ga je v taborišču večkrat opazila med njegovim humanitarnim delom. Najprej mu je omenila, da 'neka' Jezidka potrebuje pomoč, kasneje pa mu razkrila, da gre zanjo.

Ta je bil ob njej tudi ob pričevanjih proti Nemki, ki jo je zasužnjila. "Jokal sem, ko je Naveen v sodni dvorani podoživljala grozote," je opisal ob koncu sojenja. "Intimne stvari je morala pripovedovati tujemu sodišču, tujim ljudem, s tujim jezikom," je nadaljeval. Nato pa zaključil, da upa, da je sojenje zaključni korak v tem groznem poglavju njenega življenja.

Jezidski genocid v Iraku

Ko so leta 2014 islamski skrajneži zavzeli severne dele Iraka in Sirije, so ubili približno 1200 pripadnikov Jezidske skupnosti, ob tem pa zasužnjili približno 12.000 žensk in deklet. Odpeljane so bile v ujetništvo, kjer so bile podvržene mučenju in prisiljene delati za Islamsko državo. 

Velik del Jezidske manjšine v Iraku je bilo prisiljen zapustiti svoje domove, odselilo se je približno 50.000 ljudi. Skupina ZN, ki preiskuje dogajanje, je odkrila "jasne in prepričljive dokaze, da se je na območju zgodil genocid".

Jezidska skupnost nima osrednje svete knjige, njihova verska prepričanja pa imajo korenine v krščanstvu, judovstvu, islamu in manihejstvu.