Kot poroča Reuter, ki naj bi dobil vpogled v pismo finančnih ministrov Nemčije, Italije, Španije, Portugalske in Avstrije, naslovljenem na evropskega komisarja za podnebje Wopkeja Hoekstro, so ministri v skupnem pozivu Evropski komisiji predlagali obdavčitev nepričakovanih dobičkov energetskih podjetij.
Menijo namreč, da bi bil takšen ukrep znak enotnosti in zmožnosti ukrepanja v luči naraščajočih cen goriv, ki so posledica vojne na Bližnjem vzhodu. "S tem bi poslali tudi jasno sporočilo, da morajo tisti, ki imajo od posledic vojne korist, prispevati svoj delež k zmanjšanju bremena za širšo javnost," so dodali po pisanju medija.
Od začetka ameriško-izraelskih napadov na Iran konec februarja so se cene nafte in plina močno zvišale, posledičnop pa so se dvignile tudi cene številnih drugih storitev in produktov. Cenovni šok je podoben energetski krizi, ki jo je Evropa utrpela po ruski invaziji na Ukrajino.
Ministri so opozorili, da so tudi takrat za reševanje visokih cen energije uvedli izredni davek, podoben instrument na ravni EU pa bi morali po njihovem prepričanju uvesti tudi zdaj, a ta bi moral, kot so dodali, temeljiti na "trdni pravni podlagi". Niso pa sicer omenili višine davka, ki jo predlagajo, prav tako v njem ni bilo informaciej o tem, za katera podjetja bi ga uvedli.
Hoekstro je sicer že v torek dejal, da razmišlja o obnovitvi nekaterih ukrepov, ki so jih uporabili v času energetske krize leta 2022, vključno s predlogi za omejitev omrežnih tarif in davkov na električno energijo. Med takratnimi ukrepi je bila sicer tudi zgornja meja za cene plina na ravni EU, davek na nepričakovane dobičke energetskih podjetij in cilji za omejitev povpraševanja po plinu.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.