"Čeprav je zaprtje Hormuške ožine dvignilo cene nafte, finančno breme za povprečnega zaposlenega v Nemčiji ni neobičajno visoko glede na zgodovinske standarde," je pred dnevi ob objavi rezultatov analize dejal direktor Ifa Dredsden Marcel Thum. Razlog za to je po njegovem v tem, da je stalna rast plač v zadnjih nekaj desetletjih izravnala strmo rast cen goriv.
V zadnjih 35 letih je moral povprečni zaposleni v Nemčiji za plačilo litra goriva delati od tri do šest minut. Kljub naraščajočim cenam je delovni čas za liter bencina trenutno še vedno v tem razponu, tisti, ki je potreben za plačilo litra dizla, pa je po izračunih Ifa na zgornji meji.
"Pri cenah bencina v višini 240 centov na liter za bencin oz. 250 centov na liter za dizel je potrebni delovni čas večinoma nižji od številk v letih od 2006 do 2013," je pojasnil generalni direktor Ifa Dresden Joachim Ragnitz.
Avtorji izračuna ob tem poudarjajo, da se breme visokih cen naftnih derivatov med gospodinjstvi razlikuje. "Visoke cene bencina bolj obremenjujejo zlasti gospodinjstva z nižjimi dohodki, ki so odvisna od uporabe svojih avtomobilov. Vendar pa splošni ukrepi, kot so popusti na cene goriv, v enaki meri koristijo tako gospodinjstvom s povprečno kot visoko porabo. Hkrati pa prinašajo davčne izgube, katerih posledice mora nositi širša javnost," je dejal Thum.
Podatki Ifa kažejo tudi, da gre večja poraba goriva z roko v roki z višjimi dohodki prebivalcev. Pri visoki porabi 100 litrov goriva na mesec lahko nedavna zvišanja cen povzročijo dodatne stroške v višini približno 40 do 60 evrov na mesec.
Izračun, ki ga je opravil Ifo, temelji na trendu cen goriv glede na neto plače in obseg dela vseh zaposlenih med letoma 1991 in 2025. Za leto 2026 je bil upoštevan podatek predvidene dvoodstotne rasti plač.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.