Pet ur odmora in le deset minut obiska: vprašanja o zdravju Ši Džinpinga

Kitajski predsednik Ši Džinping je konec septembra prvič po letu 2023 obiskal Združene države Amerike. Tridnevni obisk pri ameriškem predsedniku Donaldu Trumpu je bil poln protokola, precej manj pa očitno dejanskih obveznosti.

Wall Street Journal namreč razkriva podrobnosti načrtovanja obiska, ki so bile za tako kratek obisk tujega voditelja nenavadne.

Po navedbah ljudi, ki so bili seznanjeni s pripravami, so kitajski predstavniki zahtevali, da Ši v Zahodnem krilu Bele hiše dobi "zaseben prostor za počitek med posameznimi obveznostmi".

Dostop naj bi bil zelo omejen. Z njim naj bi bila lahko v prostoru le njegova žena Peng Lijuan. Po poročanju Wall Street Journala vanj niso smeli niti zaposleni Bele hiše niti drugi člani kitajske delegacije.

Še bolj nenavaden je bil urnik. Za večer Šijevega prihoda v Washington po poročanju Wall Street Journala ni bila predvidena nobena dejavnost.

Glavni pogovori s Trumpom naslednji dan so se začeli okoli poldneva in končali zgodaj popoldne. Nato je sledil približno "pet ur dolg premor" do državnega banketa.

Kitajska stran je zavrnila tudi možnost delovnega kosila, kar je dodatno zmanjšalo čas, ki sta ga imeli delegaciji za neposredne pogovore.

Nekdanji direktor ameriškega Sveta za nacionalno varnost, ki je v preteklosti sodeloval pri organizaciji obiskov tujih voditeljev, je za Wall Street Journal ocenil, da je bilo za vsebinske pogovore med predsednikoma predvidenega presenetljivo malo časa.

Trump in Ši sta sicer govorila o trgovini, Tajvanu, umetni inteligenci in drugih spornih vprašanjih med državama. Kritiki izpostavljajo, da je bilo po srečanju predstavljenih razmeroma malo konkretnih rezultatov, čeprav ni tako neobičajno, da tovrstni obisku ostanejo zgolj pri vljudni izmenjavi mnenj. 

Nenavadno kratek je bil tudi Šijev program zadnjega dne. Kitajski predsednik je obiskal ameriški Nacionalni arhiv, kjer hranijo nekatere najpomembnejše dokumente ameriške zgodovine.

Po poročanju Wall Street Journala je tam ostal le približno deset minut, čeprav je ameriška stran pričakovala daljši obisk.

Časnik opozarja še na Šijevo gibanje med obiskom. Po njegovem poročanju je ob izstopanju iz letala in pozneje ob obisku Nacionalnega arhiva segel po roki žene, da bi se oprl nanjo.

Prav kombinacija zasebnega prostora za počitek, dolgih premorov v urniku, kratkega obiska Nacionalnega arhiva in trenutkov, ko se je Ši oprl na ženo, je sprožila ugibanja, ali ima 73-letni kitajski predsednik zdravstvene težave.

Wall Street Journal poroča, da bi nenavadno luknjast urnik lahko bil povezan z njegovim zdravstvenim stanjem. Tudi zato, ker ugibanja niso povsem nova. 

Vprašanja o njegovem zdravju so se pojavljala že pred obiskom Washingtona, saj se Ši tudi nekaj tednov prej med vrhom držav BRICS v New Delhiju ni počutil dobro in je v zadnjem trenutku odpovedal udeležbo na večerji.

Njegova odsotnost je takrat sprožila tudi nepotrjena ugibanja o resnejših zdravstvenih težavah. Javno potrjenih informacij o diagnozi oziroma bolezni ni bilo.

Ši Džinping Kitajsko vodi od leta 2012. Država je leta 2018 odpravila omejitev dveh predsedniških mandatov, Ši pa je leta 2023 začel tretji mandat na položaju predsednika države. Zato morebitna vprašanja o njegovem zdravstvenem stanju niso pomembna le osebno, ampak tudi za vprašanje prihodnjega vodenja Kitajske.

Kitajsko vodstvo sicer o zdravstvenem stanju najvišjih funkcionarjev tradicionalno razkriva malo informacij.

Morebitna nenadna odsotnost Ši Džinpinga bi Kitajsko postavila pred precej bolj nepredvidljivo menjavo oblasti kot v času njegovih predhodnikov. Ši namreč ni določil jasnega naslednika, hkrati pa je v svojih rokah skoncentriral položaje generalnega sekretarja Komunistične partije, predsednika države in vodje Centralne vojaške komisije. 

V prejšnjem sistemu je bil naslednik praviloma prepoznaven več let pred prevzemom oblasti – Ši je bil denimo kot naslednik izpostavljen že leta 2007. Danes primerljivega kandidata ni. 

V primeru njegove nenadne nezmožnosti opravljanja funkcij bi zato formalne državne institucije sicer zagotavljale določeno kontinuiteto, dejansko vprašanje, kdo bi prevzel nadzor nad partijo in vojsko, pa bi se reševalo znotraj najvišjega partijskega vodstva. 

Analitiki prav odsotnost dogovorjenega nasledstvenega načrta in močno personalizacijo oblasti izpostavljajo kot dejavnika, zaradi katerih bi lahko nenaden odhod Šija sprožil obdobje politične negotovosti in notranjega boja za nasledstvo.