Zaradi katastrofe dobili tisto, česar najbrž še desetletja ne bi

Pet let po potresu, ki je 29. decembra 2020 za vedno spremenil podobo Banovine, pokrajine v osrednji Hrvaški ob reki Savi in meji z BiH, so Sisak, Petrinja in Glina mesta z novo perspektivo, piše Net.hr. Potres je za seboj pustil ruševine, strah in negotovost, a tudi priložnost, ki je bila kljub težavam v veliki meri izkoriščena, dodajajo.

V prvih dneh po uničujočem potresu z magnitudo 6,2 se je zdelo nepredstavljivo, da bi opustošena mestna središča kdajkoli oživela. Cerkve brez zvonikov, šole z zaprtimi vrati, bolnišnice z improviziranimi oddelki in tisoči ljudi brez domov so postali vsakdanji prizori.

Vendar pa je prav razsežnost katastrofe odprla pot temeljiti obnovi, ki krajem ni vrnila le prvotne podobe, temveč je zgradila tudi boljše in varnejše objekte.

Sisak je danes mesto prenovljenih bolnišničnih stavb, sodobnejše infrastrukture in močnejšega zdravstvenega sistema, zatrjuje omenjeni portal. Tamkajšnja splošna bolnišnica je tako dobila nove in statično varne prostore, sodobno opremo in delovne pogoje, ki pred potresom sploh niso bili načrtovani. Zdaj vlada nov zagon, ki ga delijo zdravniki in zdravstveno osebje, od tam pa redno prihajajo novice o uspešnih kirurških posegih, ki jih pred potresom ni bilo mogoče izvesti.

Zdravstvo, ki je v kriznih mesecih delovalo po zaslugi entuziazma in improvizacije, zdaj sloni na prenovljenih in na novo zgrajenih objektih, kar je dolgoročna pridobitev ne le za Sisak, ampak za celotno regijo.

Na tem območju je bilo zgrajenih 10 zdravstvenih domov, obnovljenih 20 šol in še štiri nove, še ena pa se dokončuje. Gradi se študentski dom, postavljenih je bilo 45 stanovanjskih blokov in obnovljenih skoraj 300 kilometrov cest.

Podobno je tudi v Petrinji, kjer je bil epicenter uničenja. Porušeno mestno središče, nekoč simbol potresa, se zdaj počasi spreminja v simbol popotresne obnove – nove stavbe, prenovljena zgodovinska pročelja in varnejša infrastruktura ustvarjajo temelje za vrnitev življenja, gospodarstva in mladih družin.

Šole in vrtci so bili zgrajeni ali obnovljeni po sodobnih standardih, s poudarkom na varnosti, energetski učinkovitosti in kakovosti prostora za otroke. Če ne bi bilo potresa, verjetno ne bi tako hitro prišlo do tako temeljite prenove izobraževalnega sistema, poudarjajo pri Net.hr.

Morda največji preobrat pa je doživela Glina, prej leta zanemarjeno mesto. Obnova javnih stavb, šol in socialnih domov je mestu dala novo prepoznavnost in upanje, da ne bo več odrinjeno na obrobje, dodajajo.

Brez potresa bi ta odmaknjena regija, paradoksalno, na tako obsežne spremembe čakala še desetletja.

To še posebej velja za družinske hiše. Na tisoče domov je bilo obnovljenih ali temeljito prenovljenih, tokrat v skladu s strogimi predpisi o varnosti.

Čeprav so lastniki prehodili dolgo in naporno pot do obnove, so rezultat varnejši domovi in dostojanstvenejši življenjski pogoji kot pred potresom. Nekateri so celo prvič dobili osnovno infrastrukturo, ki je v razvitih državah 21. stoletja samoumevna.

Številne družine so sicer tudi letošnji božič preživele v zabojnikih ali začasnih nastanitvah, saj večina družinskih hiš še čaka na obnovo. Kljub temu na prizadetem območju vlada optimizem, dokončanje obnove je napovedano do sredine leta 2027. "Še eno leto in pol, če smo zdržali pet let, bomo zdržali še eno leto in pol," pravijo ljudje v prizadetih vaseh, ki so jih ob peti obletnici potresa znova prevzeli spomini in čustva.

V državnem proračunu za prihodnje leto je za nadaljevanje prenove načrtovana več kot milijarda evrov. Prenova hiš bo torej končana čez poldrugo leto, celoten proces prenove pa naj bi se končal leta 2030.