Pica, klobuk in mrtvi TikTokerji: 'Teh fantov se bojim'

Gastelum je pred restavracijo s hitro prehrano v Culiacanu skupaj s prijateljema snemal izziv za družbena omrežja. Med prenosom je opazil motor z dvema mladeničema in dejal: "Teh fantov se bojim." Nekaj trenutkov pozneje se je motor vrnil. Eden od napadalcev je stopil z njega, izvlekel pištolo in ga ustrelil v glavo. Vse se je zgodilo pred očmi več sto gledalcev, ki so spremljali prenos v živo.

Mehiške oblasti preiskujejo več možnih motivov. Ena od preiskovalnih smeri je povezana z njegovimi objavami na družbenih omrežjih, v katerih naj bi se pojavljale reference na eno od frakcij kartela Sinaloa. Uradne potrditve motiva za zdaj ni.

Gastelum ni osamljen primer. Od začetka krvave vojne med frakcijama Los Chapitos in La Mayiza je bilo po podatkih mehiških medijev in BBC Mundo v Sinaloi ubitih najmanj deset vplivnežev oziroma ustvarjalcev vsebin.

Med žrtvami so Leobardo Aispuro Soto (Gordo Peruci), Agustin Paul (El Pinky), Adalberto Pena (El Tata), Victor Manuel (El Brasileno), Gail Castro (Gail Toys), Gerardo Moya (El Jerry), Camilo Ochoa (El Alucin), Jesus Miguel Vivanco (El Jasper) in zdaj še Cesar Gastelum.

Nekateri so bili ustreljeni na ulici, drugi ugrabljeni, mučeni ali ubiti v svojih domovih. Skoraj vsi so bili znani obrazi TikToka, YouTuba ali Instagrama.

Zakaj ravno vplivneži? Po ocenah strokovnjakov zato, ker so postali novo propagandno orožje kartelov.

Dolga desetletja so kriminalne združbe svojo podobo gradile predvsem prek glasbe, zlasti t. i. narcokoridov, ki so poveličevali voditelje kartelov. Danes to vlogo vse bolj prevzemajo družbena omrežja.

Univerzitetne raziskave kažejo, da karteli vplivneže uporabljajo kot nekakšne digitalne upravljavce skupnosti, ki širijo njihove narative, življenjski slog in simboliko. Ko se frakcije med seboj spopadejo, postanejo tudi ti ustvarjalci vsebin legitimna tarča nasprotnega tabora.

Profesorica komunikologije Claudia Arrunada z Univerze Iberoamericana opozarja, da sta algoritma družbenih omrežij in kultura kartelov presenetljivo združljiva. "Algoritem in kartel promovirata isto stvar: čim hitrejšo pot do potrošnje, bogastva in razkošja."

Po njenem mnenju družbena omrežja in organizirani kriminal nehote postajata zaveznika, saj oba nagrajujeta spektakel, razkošje in hitro pridobljeno slavo.

V vojni med Los Chapitos in La Mayizo se boj ne odvija več le z orožjem. Obe strani uporabljata hashtage, simbole, videoposnetke in vplivneže.

La Mayiza je za svoj simbol izbrala kavbojski klobuk, Los Chapitos pa pico. Takšna simbolika se nato pojavlja tudi v objavah vplivnežev, kar lahko nasprotna stran razume kot podporo enemu od kartelov.

Prav zaradi tega preiskovalci pri Gastelumu preverjajo, ali so njegove objave nakazovale bližino eni od kriminalnih frakcij. Za zdaj uradne potrditve teh domnev ni.

Poleg propagande oblasti preiskujejo še drugo možnost. Po navedbah BBC Mundo naj bi nekateri vplivneži služili tudi kot orodje za pranje denarja.

Lani je mehiška finančna obveščevalna enota preiskovala 64 ustvarjalcev vsebin iz Sinaloe zaradi suma, da prek nagradnih iger, podjetij, sponzorstev ali naročnin legalizirajo denar organiziranega kriminala.

Pomembno pa je poudariti, da Gastelum ni bil med preiskovanimi vplivneži.

Najbolj zaskrbljujoča ugotovitev raziskovalcev je, da povezava z organiziranim kriminalom morda sploh ni potrebna.

BBC Mundo opozarja, da številni ustvarjalci vsebin niso člani kartelov, temveč preprosto živijo v okolju, kjer objavljajo videe o avtomobilih, luksuzu, nočnem življenju ali lokalni kulturi.

Toda v Culiacanu je lahko že to dovolj, da postanejo sumljivi. Po besedah profesorice Arrunade danes ni več pomembno le, kaj nekdo počne, ampak tudi kakšno simboliko uporablja in kako jo razumejo posamezne kriminalne skupine.

Strokovnjaki opozarjajo, da je to nova faza razvoja narkokulture. Vplivneži ne pojejo več o razkošju in kriminalu, temveč ga kažejo kot domnevno resničen življenjski slog.

"Nihče si ni predstavljal, da bo narkokultura našla zaveznika v kulturi algoritmov. A prav to se je zgodilo," opozarja Claudia Arruñada.

Niso pa vsi umori vplivnežev v Mehiki povezani z vojno kartelov ali digitalno propagando. Eden najbolj odmevnih primerov je bil umor lepotne vplivnice Valerie Marquez med prenosom v živo. Oblasti so primer obravnavale kot femicid, pozneje pa sporočile, da naj bi umor naročil kriminalni vodja na zahtevo svojega sina, ki je bil z žrtvijo v razmerju. Primer po mnenju poznavalcev kaže, da se v istem digitalnem prostoru prepletajo različne oblike nasilja – od kartelskih obračunov in propagande do partnerskega nasilja in femicida.