"Ob 80. obletnici ZN opozarjamo na trajno veljavnost Ustanovne listine ZN. Ideali ZN in zaveze so pod surovim napadom in tudi stalne članice Varnostnega sveta ZN napadajo multilateralizem. Ruska agresija je izziv za Ustanovno listino, ki ni abstraktni koncept, ampak je temelj za mednarodni mir. Noben nasilni prevzem ozemlja ne more dobiti mednarodnega priznanja in to načelo moramo podpreti za ohranitev celotnega multilateralnega sistema," je dejala predsednica.
Rusijo je ponovno pozvala k takojšnjemu in brezpogojnem umiku z vsega ukrajinskega ozemlja in ustavitvi napadov na civiliste in civilno infrastrukturo.
"Mednarodna skupnost ne bo sprejela nezakonitega poskusa spreminjanja meja s silo," je dejala in pozdravila sprejem Newyorške deklaracije, ki potrjuje pravila mednarodnega reda. "Naš cilj ni le zaustavitev agresije ampak skupna odgovornost za pravični mir, ki bo obnovil ukrajinsko suverenost in ozemeljsko celovitost," je dejala.
Krimska platforma združuje okrog 60 držav in mednarodnih organizacij
Krimska platforma, ki jo je leta 2021 sprožil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, združuje svetovne voditelje, mednarodne organizacije, strokovnjake in civilno družbo za razprave o obnovi ukrajinske ozemeljske celovitosti po ruski zasedbi Krima leta 2014.
Prvi vrh je potekal leta 2021 v Kijevu, prav tako tudi naslednji, ki je v času ruske invazije potekal v hibridni obliki. Tretjega vrha so se leta 2023 prvič udeležile tudi delegacije iz afriških in latinsko-ameriških držav.
Na četrtem vrhu so lani potrdili izjavo, ki pravi, da brez osvoboditve Krima ne more biti pravičnega in trajnega miru, in to potrjuje tudi sedanja Newyorška deklaracija, ki izraža trdno podporo ozemeljski celovitosti in suverenosti Ukrajine.
Voditelji in visoki predstavniki okrog 40 držav, ki so nastopili na današnjem vrhu, so zatrjevali, da je Krim ukrajinski, in obljubili, da bodo nadaljevali s pritiskom za umik Rusije, ki se Krimu ne namerava odpovedati.