Plaz še aktiven: hiše in vozila 'bingljajo' na robu večkilometrskega prepada

Italijanski mediji poročajo, da se je sinoči v majhnem italijanskem mestu Niscemi na Siciliji ob deževju znova slišalo bučanje in drsenje plazu. Pripadniki tamkajšnje civilne zaščite in gasilci so že opravili pregled terena, vendar alarma niso sprožili, saj večjih zdrsov ni bilo opaziti. Vseeno pa posedanje kaže, da je plaz še vedno aktiven in da drsi proti jugu.

"Trenutno lahko na podlagi razpoložljivih podatkov rečemo, da na fronti ni poslabšanja, vendar pa ne moremo domnevati, da se je plaz ustavil. Nadaljujemo s spremljanjem, čeprav nam vremenske razmere z dežjem včeraj in danes pri tem ne pomagajo," je dejal župan Massimiliano Conti.

"Ne vemo, za koliko se bo linija plazu še povečala. Tehniki predvidevajo še dodatnih 150 metrov v širino, kar pomeni, da je v rdeči coni še na stotine domov. Najverjetneje ti domovi ne bodo več primerni za bivanje," je ocenil minister za civilno zaščito Nello Musumeci.

Z območja so evakuirali okoli 500 družin, je dejal načelnik civilne zaščite Fabio Ciciliano. Na njihovem seznamu je sicer registriranih 1309 razseljenih oseb. "Nekateri se ne bodo mogli nikoli vrniti domov. Tehnično gledano je količina plazov skoraj enkrat in pol večja kot pri nesreči v Vajontu," je dejal in spomnil na nesrečo iz leta 1963.

Kot dodaja občina, so se skoraj vsi razseljeni prebivalci odločili, da bodo vsaj za zdaj ostali pri družinah ali prijateljih. Le malo - manj kot sto - je takšnih, ki ostajajo v občinskih zavetiščih, piše italijanski Sky News.

Ker je tudi za prihodnje dni napovedano deževje, so strahovi še toliko večji. Prebivalci in oblasti se namreč bojijo, da se bo rdeča cona še dodatno povečala, s čimer bi moralo svoje domove zapustiti še več ljudi.

Medtem šole, od katerih se tri nahajajo v rdeči coni, čakajo na ponovno odprtje. Pouk za otroke iz evakuiranih šol bo potekal v drugih šolah, ki so varne za uporabo.

Medtem so gasilci Vigili del Fuoco na spletu delili posnetke območja pred in po odprtju večkilometrske fronte, ki je z domov pregnala množico ljudi. Vse več je tudi fotografij hiš in avtomobilov, ki nihajo visoko nad prepadom.

Po besedah italijanskega zunanjega ministra Antonia Tajanija namerava Italija za reševanje naravne katastrofe zaprositi za pomoč iz Evropskega solidarnostnega sklada. Slednjo bi namenili za Kalabrijo, Sicilijo in Sardinijo, ki jih je prizadel orkan Harry.

"Zdaj bo treba pripraviti analize in podatke oddelka za civilno zaščito. O tem smo razpravljali tudi na Svetu ministrov. Prav je, da nadaljujemo tako, kot smo vedno, in Evropa se je vedno odzvala radodarno," je dejal na srečanju s kolegi iz EU.

In kako bodo oblasti še naslovile težave? "Kot vedno bo za prebivalce Niscemija, ki jih je prizadel incident, začasno ustavljeno plačevanje davkov, hipotekarnih plačil in vseh drugih obveznosti. Z ministrom Calderonejem se dogovarjamo tudi o tem, katere in koliko socialnih prejemkov je potrebnih za podjetja, ki morajo plačevati prispevke zaposlenih in tega trenutno ne morejo storiti, ker so neaktivna," je za RTL 102.5 povedal Musumeci. Nekatere ukrepe so po njegovih besedah že podpisali, drugi potrebujejo zakonodajno določbo.

Prvi operativni sestanek je danes potekal tudi na tožilstvu v Geli, ki so se ga skupaj s tehničnimi svetovalci, profesorji z oddelka za geologijo v Palermu in novo ustanovljeno skupino namestnikov v Geli udeležili pripadniki letalske enote Caltanissetta in policijske postaje Niscemi. Tožilstvo koordinira preiskavo proti neznanim osebam zaradi nesreče iz malomarnosti in škode, ki jo je povzročil zemeljski plaz.

Kot je pojasnil tožilec, bo preiskava "ugotovila, ali bi lahko sprejeli protiukrepe za zaustavitev zemeljskega plazu, a jih niso, oziroma če je bilo storjeno kaj, kar je razmere poslabšalo".

Musumeci je medtem za RaiNews24 poudaril, da je bil plaz podcenjen. "Tožilstvo zadevo preiskuje, vendar bom predlagal upravno preiskavo. O tem bom danes razpravljal na ministrskem svetu. Pomembno je sestaviti kronologijo, da bi razumeli, kaj se je zgodilo v teh 30 letih in zakaj po plazu leta 1997 ni bilo sprejetih nobenih ukrepov. Dosegli smo točko brez povratka," je dejal.