Prvič v hrvaški sabor izvoljena tudi predstavnica slovenske manjšine

Predsednik hrvaške vlade in HDZ Andrej Plenković je po nedeljski prepričljivi relativni volilni zmagi na hrvaških parlamentarnih volitvah dejal, da je izid volitev odličen, a tudi obvezujoč. Ocenil je, da je bil njegov prvi premierski mandat težak, a bodo izzivi verjetno še večji. HDZ potrebuje osem poslancev za večino v hrvaškem saboru.

Plenković je zmagoslavno stopil med člane in privržence HDZ na dvorišču zagrebškega arheološkega muzeja ob zvokih pesmi Eye of the Tiger. "Treba je poskrbeti za rešitve za gospodarstvo, zdravstvo, krepitev demokratskih institucij ter človekovih in manjšinskih pravic," je dejal Plenković. Povedal je, da bo nova vlada vodila politiko nove sodobne politične neodvisnosti po zgledu prvega predsednika Hrvaške in HDZ Franja Tuđmana, ki je želel postaviti HDZ v desno sredino.

Plenkoviću je prek Twitterja za prepričljivo zmago med prvimi čestital slovenski premier Janez Janša.

Po preštetih glasovih s skoraj 90 odstotkov volišč ima HDZ 68 poslanskih mandatov, vključno s tremi glasovi hrvaških državljanov v drugih državah.

Barbara Antolić Vupora prva Slovenka v hrvaškem parlamentu

Pripadnica slovenske skupnosti na Hrvaškem Barbara Antolić Vupora pa je kot članica SDP na nedeljskih parlamentarnih volitvah postala prva poslanka iz vrst slovenske manjšine na Hrvaškem v 30-letni zgodovini sabora. Slovensko in še štiri manjšine bo sicer v saboru znova zastopala pripadnica albanske manjšine Ermina Lekaj Prljaskaj.

Slovenska manjšina na Hrvaškem na nedeljskih parlamentarnih volitvah sicer ni imela svojega kandidata v posebni volilni enoti za narodnostne manjšine, v kateri je bila kot predstavnica albanske, bošnjaške, črnogorske, severnomakednoske in slovenske manjšine ponovno izvoljena Lekaj Prljaskajeva.

Slovenci bodo imeli v saboru svojo rojakinjo Antolić Vuporjevo, ki je svojo politično pot vezala na SDP. Pred dvema letoma je postala predsednica podružnice socialdemokratov v Varaždinu, kjer je bila dejavna tudi kot pripadnica slovenske manjšine. Kot članica SDP je ves čas, tudi med predvolilno kampanjo, izpostavljala svojo pripadnost slovenski manjšini.

"To, da sem članica SDP, ne pomeni, da ne bom še uspešnejša pri uresničevanju ciljev za slovensko manjšino na Hrvaškem, kot bi bila, če bi bila izvoljena kot poslanka slovenske manjšine v posebni volilni enoti za narodnostne manjšine," je dejala.

Pojasnila je, da Slovenci na Hrvaškem zaradi maloštevilnosti težko dobijo svojega poslanca v saboru brez podpore vsaj še enega naroda iz skupine petih manjšin z območja nekdanje skupine države, ki imajo v skladu s hrvaško ustavo pravico do enega poslanca. Praviloma sta v tej skupini poslance doslej prispevali bošnjaška in albanska manjšina, ki sta tudi najštevilčnejši.

Pred letošnjimi parlamentarnimi volitvam dogovora z drugimi manjšinami ni bilo mogoče doseči in Slovenci na Hrvaškem na volitvah niso imeli svojega kandidata. Maloštevilnosti sledi malodušje, ko ljudje vidijo, da ni mogoče uspeti na volitvah, je dodala. Antolić Vuporjevo je napovedala, da si bo prizadevala za pravice, ki bodo zagotovile obstoj slovenske manjšine na Hrvaškem. Omenila je spremembo volilne zakonodaje, ki naj bi omogočila rotacijo poslancev manjšin v saboru, s čimer bi lahko poslanca dobili tudi slovenska in druge manj številčne manjšine.

Predsednica Zveze slovenskih kulturnih društev na Hrvaškem Barbara Riman je za STA danes dejala, da so v zvezi zelo srečni, ker je njihova rojakinja izvoljena za poslanko v hrvaškem saboru. "Verjamemo, da bomo z njeno pomočjo in v sodelovanju morda dosegli to, česar z gospo Lekaj Prljaskaj nismo uspeli. Upamo, da bomo tudi z Lekaj Prljaskajevo bolje sodelovali kot doslej," je izjavila Rimanova.

Povedala je, da pripravljajo strategijo za Slovence, ki živijo na Hrvaškem. Strategijo bodo predstavili Lekaj Prljaskajevi, da bi jo poskusili skupaj uresničiti. Dokument govori o slovenskem jeziku, vključevanju mladih v delovanje slovenske skupnosti, gospodarstvu, čezmejnem sodelovanju in vprašanju diskriminacije slovenske manjšine na Hrvaškem, je pojasnila Rimanova.

Kot primer diskriminacije je navedla hrvaško osnovno šolo, v kateri kljub zakonski pravici slovenske manjšine zavračajo izvedbo ankete med učenci o uvedbi pouka slovenskega jezika z izgovorom, da je italijanski jezik učencem bolj všeč. Omenila je, da Slovenci na Hrvaškem ponekod čutijo diskriminacijo tudi na osebni ravni. Izrazila je upanje, da se bosta Antolić Vuporjeva in Lekaj Prljaskajeva v takšnih primerih odzvali bolje kot pristojne hrvaške inštitucije.

Rimanova je povedala, da si slovenska manjšina v zadnjih dveh letih bolj prizadeva za uveljavitev vseh svojih pravic, pouk slovenščine pa je ena pravic, s katero lahko dosežejo več Slovencev kot slovenska kulturna društva. Z večjim zahtevami pričakujemo tudi večje izzive za njihovo uresničitev, je še dejala.

Bernardić odstopil kot predsednik SDP, začasno ga je nasledil Komadina

Predsednik največje hrvaške opozicijske stranke SDP Davor Bernardić je na današnji novinarski konferenci v Zagrebu potrdil, da se po porazu na nedeljskih parlamentarnih volitvah umika z vrha stranke. Vodenje bo začasno prevzel eden od dosedanjih podpredsednikov SDP Zlatko Komadina.

Bernardić je novinarjem, zbranim na sedežu socialdemokratov v Zagrebu, še povedal, da bodo v SDP čim prej izvedli volitve, na katerih pa sam ne bo kandidiral za predsednika stranke. Potrdil je, da bo do volitev stranko začasno vodil Komadina, ki je tudi predsednik SDP v primorsko-goranski županiji. Komadina velja sicer za enega od Bernardićevih političnih mentorjev.

"Predsednik vedno nosi največjo odgovornost," je na novinarsko vprašanje, kdo je najbolj odgovoren za polom SDP oziroma njene levosredinske koalicije Restart na nedeljskih parlamentarnih volitvah, odgovoril Bernardić. Predvolilne raziskave so napovedovale tesno relativno zmago koalicije Restart pred HDZ, a je na koncu vladajoča hrvaška stranka dobila kar 25 poslancev več kot levosredinska politična opcija.

Bernardić je sicer vztrajal, da je SDP velika stranka ter da je socialdemokracija pomembna za Hrvaško, kar se bo po njegovih besedah kmalu tudi potrdilo. "Računajte na nas," je dejal.

Ni pa želel nedvoumno potrditi, ali bo ostal poslanec SDP v hrvaškem saboru ali se v celoti umika iz politike.

40-letni Bernardić je prevzel vodenja SDP konec leta 2016, ko je po volilnem porazu na parlamentarnih volitvah odstopil takratni predsednik stranke Zoran Milanović. Milanović je bila nato januarja letos izvoljen za hrvaškega predsednika. Milanovićevi privrženci so bili nezadovoljni z njegovo izvolitvijo na čelo SDP in so ga večkrat poskusili odstaviti. Med drugim so trdili, da ni prepričljiv ter da je brez talenta za politiko.

Doktor fizike Bernardić je veljal tudi za neformalnega šefa hrvaške parlamentarne opozicije, čeprav ni uspel doseči večje priljubljenosti med volivci. V javnomnenjskih raziskavah se mu nikoli ni uspelo uvrstiti med tri najbolj priljubljene politike na Hrvaškem.

Najnižja volilna udeležba od osamosvojitve države

Udeležba na volitvah, ki so potekale v času, ko na Hrvaškem narašča število okuženih z novim koronavirusom, je pod 47 odstotki, kar je najnižja volilna udeležba na hrvaških parlamentarnih volitvah od osamosvojitve države. V nedeljo je bila udeležba za skoraj šest odstotkov nižja kot na predčasnih volitvah septembra 2016.

Pričakovati je, da bodo že danes stekli pogovori o sestavi nove hrvaške vlade. Za sestavo vlade bo moral mandatar dobiti podporo najmanj 76 poslancev v 151-članskem hrvaškem saboru.

Zaradi nevarnosti okužbe so danes na voliščih veljali strogi epidemiološki ukrepi. Volivci so morali pri vstopu na volišče razkužiti roke, priporočeno je bilo nošenje maske. Svetovali so jim tudi, naj prinesejo lastne kemične svinčnike.

Protiepidemioloških ukrepov pa niso preveč spoštovali med povolilnim slavjem v strankah, posebej tistih, ki so bile navdušene nad nedeljskimi izidi.

Tretji hrvaški premier, ki bo vodil dve vladi

Andrej Plenković je bil 12. hrvaški premier od osamosvojitve države, v drugem premierskem mandatu je treba sestaviti 15. hrvaško vlado, ki jo čakajo številni izzivi.

Plenković bo tretji hrvaški premier, ki bo vodil dve hrvaški vladi po socialdemokratskem premierju Ivici Račanu in nekdanjem predsedniku HDZ Ivu Sanaderju. Račan je svojo drugo vlado oblikoval brez parlamentarnih volitev in se je na oblasti obdržal štiri leta. Sanader je s HDZ dvakrat zmagal na parlamentarnih volitvah, a je zapustil svojo drugo vlado sredi drugega mandata.

Plenković bo tako lahko prvi hrvaški premier, ki bo po dveh zmagah na parlamentarnih volitvah na čelu hrvaške vlade v dveh celotnih zaporednih štiriletnih mandatih.

Plenković je na čelo HDZ in hrvaške vlade prišel iz Evropskega parlamenta, kjer je bil tri leta poslanec Evropske ljudske stranke (EPP). V Evropski parlament je bil izvoljen na prvih hrvaških evropskih volitvah leta 2013, še preden je država vstopila v EU, nato pa je postal poslanec tudi na rednih evropskih volitvah leta 2014.

Na vrh HDZ se je zavihtel julija 2016 kot edini kandidat na strankarskih volitvah po odstopu njegovega predhodnika Tomislava Karamarka. Letos je potrdil svoj predsedniški položaj v stranki, ko je na volitvah v HDZ prepričljivo premagal protikandidata, nekdanjega šefa hrvaške diplomacije Mira Kovača.

Plenković se je v HDZ včlanil leta 2011 na povabilo nekdanje hrvaške premierke in predsednice stranke Jadranke Kosor. Na takratnih parlamentarnih volitvah je bil izvoljen za poslanca v saboru.

Diplomatsko kariero je začel v prvi polovici 90. let. Med drugim je bil med letoma 2005 in 2010 namestnik hrvaškega veleposlanika v Parizu, potem pa leto dni državni sekretar za evropske integracije na hrvaškem zunanjem ministrstvu.

V prejšnjem sklicu Evropskega parlamenta je bil podpredsednik odbora za zunanjo politiko in predsednik odbora za parlamentarno sodelovanje med EU in Ukrajino.

Predstavlja se kot zmeren krščanski demokrat, ki je HDZ vrnil podobo desnosredinske državotvorne ljudske stranke, potem ko je njegov predhodnik stranko povezal s skrajno desnico. Kot predsednik HDZ se je soočal z opozicijo znotraj stranke, v kateri je del skrajno desnih članov nezadovoljen z njegovo usmeritvijo stranke proti desni sredini. Pogosto je izpostavljal privrženost političnemu programu EPP, kot tudi politiko prvega predsednika Hrvaške in HDZ Franja Tuđmana.

Hrvaško predsedovanje Svetu EU letos naj bi bila krona njegovega vodenja hrvaške vlade, a je načrte o pomembni vlogi Hrvaške in njenega premierja za nadaljevanje širitve EU na Zahodni Balkan v ozadje potisnila epidemija covida-19.

Med vodenjem vlade se je spopadal tudi s krizo v največji hrvaški družbi Agrokor, dodatno breme pri upravljanju države v zadnjem letu premierskega mandata pa je bil marčevski potres v Zagrebu kot tudi zdravstvena in gospodarska kriza zaradi epidemije novega koronavirusa.

Med predvolilno kampanjo je napovedal, da bodo reševanje posledic epidemije na zdravstvo in gospodarstvo kot tudi sanacija škode po zagrebškem potresu med prvimi nalogami nove hrvaške vlade.

Od 20 ministrov v Plenkovićevi prvi vladi jih je od jeseni 2016 konec mandata dočakalo pet. Večina ministrov je odšla zaradi različnih afer z domnevnimi zlorabami položaja in korupcijo kot tudi zaradi netransparentne prijave premoženja in njegovega porekla.

Plenković velja za ambicioznega, vztrajnega, zvitega ter zelo pragmatičnega politika. Tekmeci in nasprotniki mu očitajo bahavost, oholost in to, da rad deli lekcije drugim.

Je magister pravnih ved. Obvlada angleški, francoski in italijanski jezik.

Rojen je bil v Zagrebu aprila 1970, a sin univerzitetnega profesorja in zdravnice rad poudarja svoje dalmatinske korenine. Je poročen in oče dveh otrok.