Brazilija je med tistimi državami, ki je na konferenci COP26 podpisala zavezo, ki velja za enega večjih uspehov podnebnega vrha, in sicer da bo svet do leta 2030 prenehal z izsekavanjem pragozdov, poroča BBC.
Kot je že pojasnila Lučka Kajfež Bogataj, v skupnih izpustih deforestacija predstavlja do 14 odstotkov. In če bomo to res ustavili do leta 2030, bomo svetovne izpuste v enem mahu zmanjšali za več kot deset odstotkov, kar je ogromno. To je zelo pomembna zaveza, je ocenila.
Amazonski pragozd je dom za več kot tri milijone različnih živalskih in rastlinskih vrst, od njega je odvisnih tudi milijon staroselcev. Je ključna 'shramba' oglijika, ki upočasnjuje globalno segrevanje.
V letu dni se je deforestacija povečala za 22 odstotkov
Glede na zadnje podatke se je v Braziliji med letoma 2020 in 2021 izsekalo kar 13.235 kvadratnih metrov tega neprecenljivega ekosistema, največ od leta 2006. Okoljski minister Brazilije Joaquim Leite je ocenil, da rezultati predstavljajo izziv in morajo biti bolj odločni v povezavi s temi kriminalnimi dejanji. Dodal je, da podatki ne odražajo situacije zadnjih nekaj mesecev, v katerih naj bi si država prizadevala za zmanjšanje izsekavanja pragozda.
Deforestacija se je v času predsednika Jaira Bolsonara drastično povečala, saj je ta pozival k povečanju kmetovalnih dejavnosti v gozdu. Novembra se je sicer Brazilija zavezala k velikem dogovoru, da konča to prakso. Ta teden je Bolsonaro na svoji poti po Dubaju dejal, da so napadi na Brazilijo zaradi deforestacije nepravični, saj da je 90 odstotkov gozda še vedno zaščitenega.
Bolsonaro se na COP26 sicer ni pojavil, a njegova delegacija je želela v Glasgowu prepričati svet, da se moti o Braziliji. A številke govorijo same zase, svarijo znanstveniki.
KOMENTARJI (26)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.