Po 17 letih dele ZDA čaka prava invazija žuželk, ki večinoma časa preživijo pod zemljo

Periodične cikade se bodo v začetku ameriškega poletja na jugozahodu in zahodu Virginije ter v delih Severne Karoline pojavile po 17 letih. Zadnja 'invazija' v regiji je bila leta 2003, čeprav so nekateri deli države manjše število cikad videli tudi leta 2013.

Na površini približno 4000 kvadratnih metrov se lahko pojavi kar milijon in pol teh insektov. Čeprav gre za žuželke, ki živijo od dva do štiri tedne, kar je v primerjavi z drugimi veliko, pod zemljo v stadiju nimfe preživijo od 13 do 17 let. Hranijo se s koreninami dreves, znotraj vrste pa entomologi poznajo 15 različnih zarodov. Ko so nimfe pripravljene, zgradijo t. i. blatne cevi v zemlji in se splazijo ven, da najdejo mesto, kjer lahko opravijo izlevitev.

Za ljudi niso škodljive, prav tako pa so dober vir hrane za ptice in druge živali, recimo rakune in želve. Tudi v mesecu dni lahko sicer povzročijo veliko škode mladim drevesom, pa tudi vinskim trtam, kamor samice odležejo svoja jajca.

Eric Day, entomolog na univerzi Virginia Tech, je za periodične cikade navdušeno dejal: "Velike so, glasne so, kaj nam ne bi bilo všeč na njih?" Povedal je, da prejema klice nervoznih nevest in ženinov iz tega dela ZDA, saj se bojijo, da bi njihovo glasno brenčanje motilo obred. Ta zvok proizvajajo samo samci, ki imajo v svojem zadku vibrirajočo membrano, s katero privlačijo samice. 

Day poudarja, da gre za biološki fenomen, ki se zgodi res redko. "Lahko si vzamemo priložnost, da jih opazujemo in občudujemo," pravi entomolog, ki dodaja, da so tudi užitne. Kmete in lastnike sadovnjakov seveda skrbi predvsem škoda, ki jo lahko povzročijo njihovim nasadom. Škržati, ki niso strupeni (zato so tudi tako privlačne za druge živali), v dveh do štirih tednih namreč izležejo ogromne količine jajčec, ki pa zavirajo rast mladih dreves ali jih celo trajno uničijo. 

Ob sami izlevitvi so škržati sicer popolnoma nemočni. Ko se znebijo svojih eksoskeletov, so njihova krila mokra, zato morajo počakati, da se posušijo, preden lahko odletijo. V tem času so te žuželke torej ranljive – pogosto se zgodi, da padejo v ribnike, kjer jih pokončajo žabe in želve. Njihova glavna moč je v tem, da jih je ogromno – plenilce preprosto 'preplavijo', ker jih je toliko. Ta predvidljiv cikel pa kmetom na srečo omogoča, da se lahko vsaj delno pripravijo na invazijo žuželk in nova drevesa posadijo leto ali dve pred ponovnim pojavom cikad.