Po 30 letih iz ZDA deportiran na Hrvaško, ki jo je obiskal le enkrat

V ZDA je kot begunec iz Bosne in Hercegovine prišel, ko je bil star le pet let, poroča Net.hr. Po 32 letih življenja čez lužo pa ga je ameriška imigracijska in carinska služba ICE za šest mesecev pridržala, nato pa so ga deportirali na Hrvaško, ki jo je obiskal le enkrat v življenju.

Kot je za RTL Direkt povedal Sandro Vuković, kljub večletnemu bivanju v Združenih državah nima ameriškega državljanstva, je pa imel vse potrebne dokumente za bivanje tam. "Od leta 1995 imam zeleno karto, ko sem v državo prišel kot begunec," je povedal in dodal, da v ZDA ni bil nezakonito.

Da se je njegovo življenje nenadoma postavilo na glavo, je bila kriva vrečka marihuane, s katero so ga ujeli pred 19 leti, ko je bil v srednji šoli. "Ko sem se leta 2014 po štiridnevnih počitnicah v tujini vrnil v ZDA, so me na letališču v Atlanti ustavili agenti in me vprašali, ali sem bil že kdaj v težavah ali aretiran. Ko sem jim povedal za vrečko marihuane še iz časa, ko sem bil mladoleten, so me vprašali, ali sem bil kdaj na imigracijskem sodišču," je opisal dogajanje.

Ker je bilo njegovo dejanje takrat klasificirano zgolj kot manjši prekršek, na sodišču kot najstnik ni bil, zato so ga agentje tja napotili pred dobrimi 10 leti. "Od takrat sem še naprej redno potoval, imel sem začasne dokumente. Vsako leto, ko sem moral na letališče, sem jih predložil in vse je bilo v redu. Nato so me maja lani aretirali," je dejal.

Mesec in pol je preživel v "umazanem" zaporu, v katerem so bili tako Američani kot priseljenci. "Nosijo oranžna oblačila, veliko ljudi je tam zaradi drog, umorov, pedofilije. Vse so nas pomešali," je opisal ter dodal, da je v tem času shujšal za okoli 11 kilogramov.

Sedem mesecev je nato preživel v priporu: "Tam so bili priseljenci. Bil je večji zapor, lahko si šel ven in videl sonce. Pred tem sem bil v zaporu, kjer nisi imel možnosti izstopa na zrak. V pripornem centru je bilo boljše, tudi hrana je bila boljša."

Nikoli si ni mislil, da bo za vsem tem deportiran. Pričakoval je namreč, da ga bodo izpustili na prostost, ko bodo ugotovili svojo zmoto. "Že aretacija je bila šok. Nikoli si nisem mislil, da se mi bo to zgodilo. Mislil sem, da bom stopil pred sodnika, ki bo rekel: 'To je neumnost.'," je dejal in dodal, da se je znašel v središču politične igre.

Za obrambo je odvetniku plačal 15.000 dolarjev, za katerega pravi, da mu na sodišču sploh ni skušal pomagati: "Ko je sodnik govoril, je zgolj s sklonjeno glavo molčal."

Glede migrantov v pripornem centru je dejal, da so nekateri v državo res vstopili nezakonito, nekateri pa da so imeli dovoljenja za delo. "To so bili ljudje, ki so opravljali svoje delo, nato pa so prišli agentje ICE. Po nekatere so prišli na njihove domove, videli, da nimajo papirjev za bivanje, in jih zaprli. Nekateri so imeli delovna dovoljenja, vozili so tovornjake, a so jih aretirali na kontrolni točki. Tovornjak in služba sta izginila ... Ljudje so tam jokali."

O ICE pa je dejal, da se pojavijo le s papirjem in predlogom, da oseba podpiše in sama zapusti državo. Na vprašanje, kaj se bo zgodilo z osebo, pa ne odgovorijo.

Na spletu so se sicer pojavile tudi informacije o obtožbi iz leta 2009 zaradi nošenja orožja in upiranja policiji. "Bil sem na sodišču, plačal sem kazen in zadeva je bila rešena. Takrat sem bil še mladoleten," je za Net.hr pojasnil Vuković.

Kot najstnika so ga našli tudi med vožnjo brez vozniškega dovoljenja. Ko je policist odprl vrata vozila, da bi izstopil, je on začel teči. Ujel ga je drugi policist, ki ga je po njegovih besedah pretepel in pri njem našel tudi pištolo.

Zanika pa obtožbe oboroženega ropa, ki se po njegovih besedah ni nikoli zgodil. "Policist je imel napačne informacije. Šel sem na sodišče, zadeva pa je bila nato zaključena. Kasneje nisem imel nikoli težav s tem," je dejal ter dodal, da vse te obtožbe iz preteklosti niti niso več v njegovem dosjeju, zato jih predhodno ni omenjal v medijih.

Naslovil pa je tudi kritike, da si je spremenil priimek - iz Vuković v Silajdžić. "Tako sem se predstavil v spomin na pokojno mater in babico," je dejal ter zagotovil, da svojega priimka ni nikoli skrival.

V začetku leta so ga deportirali na Hrvaško, čeprav tam nikoli ni živel. "Za nekaj dni sem si našel sobo. Iščem si stanovanje, a težava je, da nimam niti dokumentov, da bi lahko prišel do denarja za stanovanje. Dokumentov pa ne morem dobiti, ker potrebujem zanje naslov, da mi jih lahko država izda. Vse je obrnjeno na glavo," opisuje svojo situacijo.

Tudi ko je prišel k našim južnim sosedom, mu nihče ni ponudil pomoči. "Na avtobusu so me čakali policisti, ki so me odpeljali in se pogovorili z mano. Rekli so mi, da ne vedo, kako mi lahko pomagajo, oz. da mi ne morejo pomagati. Vrnili so mi potni list, na vprašanje, kam naj grem, pa so mi odvrnili, da ne vedo," je orisal.

Pomoč tako potrebuje pri iskanju službe, stanovanja in pri urejanju dokumentacije. Brez tega ne more dobiti nobene socialne pomoči, ministrstvo pa mu ne more pomagati, dokler ne dobi naslova svojega prebivališča.

V ZDA mu niso dali možnosti, da bi se lahko vrnil v svoje stanovanje, do avtomobila ali po svoje stvari. Pomagali so mu sicer prijatelji, ki so mu spakirali in pripravili nahrbtnik. Iz zapora je namreč odšel naravnost na letališče, kamor so ga pospremili agenti.

V Združene države bi se sicer želel ponovno vrniti, tam sta pokopani tudi njegova mama in babica, a so mu za zdaj prepovedali vstop za naslednjih 10 let. Je pa, kot pripoveduje, stanje tam trenutno zaskrbljujoče: "Vsi se bojijo. Ne želijo potovati. Nekateri nočejo niti delati. Tudi Američani z državljanstvom se bojijo. Nihče ne ve, kaj se bo zgodilo."