Po 65 letih rešili umor 8-letne deklice, morilec detektiv za umore

Umor Glorie Kowalewicz, ki je bila ugrabljena 12. novembra 1960 med potjo k maši na južni strani Chicaga, je sprožil obsežno iskalno akcijo po vsem mestu. Več mesecev so zasliševali na tisoče ljudi in preverjali na stotine sledi.

Šele julija letos pa sta tehnologija DNK, ki ob Glorijini smrti še ni obstajala, in "skrbno ohranjen prstni odtis" preiskovalce pripeljala do Thomasa F. McInerneyja ml., je sporočila čikaška policija za NBC News.

McInerneyju se je uspelo izogniti roki pravice. Leta 1987 se je namreč po 28 letih službe upokojil iz čikaške policije kot detektiv. Umrl je leta 2006 v Las Vegasu, star 70 let. "McInerney nikoli ne bi smel nositi značke čikaške policije. Boleče je sprejeti dejstvo, da ga nikoli nismo identificirali in privedli pred sodnika," so v ponedeljek zapisali pri policiji.

S tem se strinja tudi Glorijin brat Adam Kowalewicz, ki je bil ob sestrini smrti še dojenček. "Ena stvar me še vedno preganja. Živel je dostojno življenje in umrl," je o McInerneyju povedal v pogovoru za Chicago Tribune. "Nikoli ni plačal za to, kar je storil. Upam le, da bo za to odgovarjal pred Bogom."

Policija še vedno ne zna odgovoriti na vprašanje, zakaj je McInerney izbral prav Glorio. Njegovi starši so živeli manj kot 1,5 kilometra od družine Kowalewicz, vendar po navedbah policije ni dokazov, da bi McInerney deklico pred tem sploh poznal. Njegov DNK je sicer zabeležen v FBI-jevi zbirki Combined DNA Index System (CODIS), zato pristojni preverjajo možnost, da bi imel še druge žrtve.

Na zadnji dan svojega življenja je Gloria malo pred osmo uro zjutraj zapustila dom in se peš odpravila k jutranji maši v cerkev St. Mary of Mount Carmel, le nekaj ulic stran od doma. Deklica, ki je obiskovala tretji razred osnovne šole in je nedavno prejela prvo obhajilo, je bila oblečena v rožnato-rjavo karirasto obleko in moder triko, ki ji ga je izbrala mati. "Nikoli ni prišla do cerkve," so zapisali policisti. "Nekje med svojim domom in cerkvijo je bila tistega sobotnega jutra ugrabljena."

Storilec jo je dvakrat ustrelil v glavo in njeno truplo odvrgel v jarek na gozdnatem območju jugozahodno od Chicaga, je sporočila policija. Truplo je našel voznik, ki je opazil njeno živobarvno obleko.

Policija je skrbno zbrala dokaze, jih popisala in ohranili so se vse do danes. Med njimi je bil naboj, Glorijin plašč, njeni čevlji ter bela torbica za prvo obhajilo, v kateri je imela molitvenik. Preiskovalci pa so s paščka torbice odvzeli tudi prstni odtis. Storilca takrat niso uspeli povezati z zločinom.

Štiri dni po Glorijini smrti se je njenega pogreba v cerkvi St. Mary of Mount Carmel udeležilo več kot tisoč ljudi.

McInerney je bil takrat 24-letni policist v patruljni enoti na zahodnem delu Chicaga. V detektiva je bil povišan šele leta 1964. Ni jasno, ali je bil McInerney kadar koli vpleten tudi v preiskavo Glorijinega umora. Po odhodu iz čikaške policije in selitvi v zvezno državo Nevada je kot preiskovalec delal za urad zveznega javnega zagovornika.

Po podatkih iz osmrtnice v časniku Chicago Tribune se je s tega položaja upokojil leta 2004. Leto prej je bil celo razglašen za izjemnega preiskovalca v službi zveznega javnega zagovornika. Kot še navaja osmrtnica, je bil McInerney veteran ameriške vojske, oče petih otrok (od tega treh hčerk) in dedek.

Medtem ko so detektivi nadaljevali delo na primeru, so dokazi desetletja ležali v skladišču. "Čeprav je bilo videti, da je primer obstal v času, čikaška policija nikoli ni pozabila na deklico in nikoli ni prenehala iskati njenega morilca," so zapisali policisti.

Prvi pomemben preboj v preiskavi je prišel leta 2010, ko so preiskovalci iz sledov semenske tekočine na Glorijinih oblačilih uspeli sestaviti DNK-profil možnega storilca. Toda aretacije ni bilo.

Leta 2024 je FBI na prošnjo čikaške policije primerjal DNK z oblačil z genetskimi vzorci, ki so jih uporabniki prostovoljno oddali na spletne strani za raziskovanje družinskih rodovnikov. Tako so iz vzorcev semenske tekočine identificirali McInerneyja. Ko so dobili ime osumljenca, so njegove prstne odtise iz prijave za zaposlitev pri čikaški policiji leta 1959 primerjali s prstnim odtisom, najdenim na paščku Glorijine torbice.