Iran napadel ameriško bazo v Katarju, o čemer je vnaprej obvestil

Predsednik ZDA Donald Trump je na svojem družbenem omrežju Truth Social objavil, da je bil iranski napad zelo šibak in se zahvalil za zgodnje opozorilo Irana.

"Iran je uradno odgovoril na naš izbris njihovih jedrskih zmogljivosti z zelo šibkim odgovorom, ki smo ga pričakovali in se mu zelo uspešno zoperstavili. Rad bi se zahvalil Iranu za zgodnje opozorilo, ki je omogočilo, da ni bilo izgube življenj in ranjenih," je objavil Trump.

Po poročanju tiskovne agencije Reuters je Iran katarske oblasti vnaprej obvestil, da namerava izvesti napad na ameriško oporišče.

Iranski svet za nacionalno varnost je potrdil, da so z raketami napadli zračno oporišče v Katarju kot odgovor na ameriško agresivno akcijo proti iranskim jedrskim objektom minuli konec tedna. Sporočilo dodaja, da so uporabili enako število raket, kot je bilo bomb, ki so jih uporabile ZDA. V Teheranu so po napadu izbruhnile demonstracije s tradicionalnimi vzkliki smrt Ameriki.

Svet za nacionalno varnost je tudi vztrajal, da ukrep ni predstavljal nobene grožnje prijateljski bratski državi Katarju, poroča AFP. Katarsko zunanje ministrstvo je sicer sporočilo, da si pridržujejo pravico neposrednega odgovora na način, ki bo proporcionalen naravi in obsegu iranske agresije.

AFP navaja neimenovanega ameriškega obrambnega uradnika, ki je potrdil napad na Al Udeid z raketami kratkega in srednjega dosega in dodal, da ni bilo takojšnjih poročil o žrtvah. Katar je pred tem potrdil, da so zračno oporišče evakuirali že pred napadom.

Tudi nekdanji izraelski vojaški obveščevalec Barak Ravid je na televiziji CNN zatrdil, da je šlo za predstavo, saj naj bi bil iranski napad izveden ob polnem zavedanju Trumpove vlade. "Iranci so uskladili ta napad s Katarjem in ob polnem zavedanju Trumpove vlade," je dejal.

To naj bi mu povedal vir, ki ima neposredne informacije o iranskem napadu na Katar. "Vir mi je zatrdil, da je šlo le za predstavo, ki ni imela namena povzročiti žrtve. Napad ni nikogar presenetil. Vsaka stran je naredila svoje in sedaj bi lahko bil čas za umirjanje razmer z neke vrste diplomatsko potjo," je dejal Ravid.

Po navedbah iranske tiskovne agencije Tasnim je rakete proti oporiščem izstrelila Iranska revolucionarna garda. Izstrelki naj ne bi predstavljali nevarnosti za katarske civiliste. Tiskovna agencija Irna je medtem poročala o začetku operacije z imenom Blagoslov zmage.

Katar je napad uradno ostro obsodil, rekoč da gre za očitno kršitev njegove suverenosti, zračnega prostora, mednarodnega prava in ustanovne listine Združenih narodov.

Kot je na družbenem omrežju X zapisal tiskovni predstavnik katarskega zunanjega ministrstva, so rakete prestregli, napad pa ni zahteval žrtev. Dejal je tudi, da si njegova država pridržuje pravico, da se na agresijo odzove.

Dejanje islamske republike sta obsodila tudi Savdska Arabija in Združeni arabski emirati. V Rijadu so Katarju obenem izrazili polno podporo, navaja britanski BBC.

Pred tem so mediji poročali o eksplozijah in izstrelkih nad katarsko prestolnico Doho, v bližini katere se nahaja ameriško oporišče Al Udeid, največje ameriško oporišče na Bližnjem vzhodu, kjer naj bi bilo nameščenih več kot 10.000 vojakov.

Spričo napetosti v regiji so svoje zračne prostore poleg Katarja in Iraka začasno zaprli tudi Bahrajn, Kuvajt in Združeni arabski emirati.

V Beli hiši se medtem sestaja ameriški svet za nacionalno varnost. Iz Pentagona pa so sporočili, da trenutno ni poročil o žrtvah med Američani in da razvoj dogodkov pozorno spremljajo.

ZDA so po lastnih navedbah v natančni operaciji Polnočno kladivo v noči na nedeljo v svojem največjem napadu z bombniki B-2 napadle tri jedrske objekte v Iranu – Natanc, Isfahan ter podzemni objekt za bogatenje urana Fordo. Operacijo je po navedbah obrambnega ministra ZDA Peta Hegsetha odobril predsednik ZDA Donald Trump za "nevtralizacijo groženj nacionalnim interesom ZDA", ki da jih je predstavljal iranski jedrski program – za katerega sicer ni dokazov. 

Izrael je nato danes v nizu novih napadov na Iran med drugim ciljal podzemni jedrski objekt Fordo, zloglasni zapor Evin in sedež paravojaške milice Basidž v prestolnici Teheran. Izraelski obrambni minister Izrael Kac je napade z vidika silovitosti opisal kot brez primere.

O novem izraelskem napadu na Fordo je danes poročalo več iranskih medijev, ki se sklicujejo na izjavo oblasti v provinci Kom, kjer se nahaja jedrski objekt. Pri obstreljevanju naj sicer ne bi bili ogroženi prebivalci.

Izraelski obrambni minister Kac je na omrežju X poročal tudi o obsežnih napadih na prestolnico Teheran, kjer naj bi vojska "s silo brez primere ciljala režimske tarče in agencije vladnega zatiranja".

Med tarčami je bil po poročanju izraelske strani tudi zloglasni zapor Evin, ki že desetletja velja za prizorišče kršitev človekovih pravic nad političnimi oporečniki. Napad so potrdile tudi iranske oblasti, ki so poročale, da je na objektu nastala škoda, a razmere naj bi bile pod nadzorom.

Med tarčami je bil po besedah Kaca tudi sedež paravojaške milice Basidž, ki jo iranska vlada večkrat uporablja pri zatiranju protestov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Kar zadeva stališče Nata do iranskega jedrskega programa, se zaveznice že dolgo strinjajo, da Iran ne sme razviti jedrskega orožja," je dejal Rutte, potem ko so ZDA v nedeljo napadle iranske jedrske objekte Natanc, Isfahan in Fordo.

Dejal je, da ga je najbolj strah tega, da bi islamska republika pridobila jedrsko orožje in ga uporabila oz. namestila na način, da bi "vzpostavila popoln nadzor nad Izraelom, celotno regijo in drugimi deli sveta".

"Ne strinjam se, da je to, kar so storile ZDA, v nasprotju z mednarodnim pravom," je še dejal prvi mož zavezništva, ki meni, da dogajanje na Bližnjem vzhodu ne odvrača pozornosti od vrha Nata, ki bo v torek in sredo potekal v Haagu.

Obenem je izpostavil, da je Iran "močno vpleten" v vojno v Ukrajini. "Iranski droni vsak dan ubijajo nedolžne Ukrajince v mestih in naseljih, brez vsakršnega spoštovanja do življenja," je dejal Rutte.

Hegseth in drugi člani Trumpove vlade so v nedeljo zatrjevali, da cilj operacije ni bila sprememba režima v Teheranu. A drugače meni predsednik ZDA Trump, ki je v nedeljo zvečer na svojem družbenem omrežju Truth Social namignil, da bi lahko v Iranu prišlo do spremembe režima. 

"Uporaba izraza sprememba režima ni politično korektna, vendar če sedanji iranski režim ni mogel Irana narediti spet velikega, zakaj potem ne bi bila sprememba režima? MIGA," je zapisal Trump.

Nato je objavil še, da so bombniki B-2, ki so izvedli napad na Iran, varno pristali v Missouriju po dobro opravljenem delu. Zatrdil je, da so povzročili ogromno škodo na objektih.

Obrambni minister Hegseth je pred tem zatrdil, da si ZDA ne prizadevajo za spremembo režima v Iranu, državni sekretar Marco Rubio pa je dejal, da so se ZDA sedaj pripravljene pogajati z Iranom, je poročala televizija CBS.

Kasneje je tudi tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt zavrnila namige o spremembi režima v Iranu. "Predsednik si je zgolj postavil vprašanje, ki si ga po mojem mnenju zastavlja veliko ljudi po svetu: Če iranski režim noče opustiti svojega jedrskega programa ali sodelovati v pogovorih, če noče sodelovati v diplomaciji, zakaj se iranski narod ne bi dvignil proti brutalnemu terorističnemu režimu?"

Trump je po napadu zatrdil, da so popolnoma uničili ključne objekte za bogatenje urana v Iranu, čeprav potrditve o dejanski škodi še ni. Hegseth je potrdil, da ocenjevanje škode še poteka, da pa so po prvih ocenah v natančnih napadih zadeli, kar so želeli, tako da so dosegli cilj in uničili iranske jedrske ambicije.

Po napadih ameriških bombnikov na tri jedrske objekte v Iranu je Teheran že v nedeljo napovedal odgovor in med drugim zagrozil z napadi na ameriška oporišča na Bližnjem vzhodu. Kot legitimno tarčo je označil tudi vse države v regiji, ki naj bi jih ZDA uporabile pri napadih na Iran.

Danes je iranska vojska sporočila, da napad širi obseg legitimnih tarč in tlakuje pot širitvi vojne v regiji. Tiskovni predstavnik iranske revolucionarne garde (IRGC) Ebrahim Zolfagari je v izjavi na državni televiziji napovedal "resne, nepredvidljive posledice s tarčnimi operacijami".

Podobna svarila je po poročanju BBC izdalo še več visokih vojaških predstavnikov. Vrhovni poveljnik Amir Hatami je dejal, da bo Iran, tako kot v preteklih primerih ameriških napadov, tudi tokrat poskrbel za odločen odgovor. Načelnik generalštaba Abdolrahim Musavi pa je sporočil, da so ZDA odprle možnost kakršnemukoli ukrepanju proti ameriškim vojakom.

Na posvet po ameriškem napadu na iransko jedrsko infrastrukturo se je iranski zunanji minister Aragči odpravil v Moskvo, kjer ga je sprejel ruski predsednik Putin. Rusija je sicer zaveznica Irana. 

"Popolnoma neizzvana agresija proti Iranu nima nobene podlage in nobenega opravičila," je na srečanju dejal Putin in dodal, da je obiska Aragčija zelo vesel, saj ponuja možnost, da skupaj razmilijo, kako najti izhod iz trenutne situacije. 

ZDA so iranske jedrske objekte napadle po dneh ugibanja, če se bodo pridružile Izraelu pri napadih na Iran, ki jih izvaja od 13. junija in pri tem kot cilj navaja oslabitev jedrskih in raketnih zmogljivosti države. Napade izraelske zračne sile nadaljujejo tudi danes, usmerjeni pa so v vojaške objekte v zahodni regiji Kermanšah, je sporočila vojska. Na tem območju naj bi več kot 15 izraelskih letal v napadih onesposobilo več raketnih izstrelišč in skladišč.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je medtem v nedeljo zatrdil, da so "zelo, zelo blizu" izpolnitvi svojih ciljev v Iranu. Ko se bo to zgodilo, bodo svoje operacije končali, je dodal.

V iranskem odgovoru na sobotni ameriški napad so rakete v nedeljo zadele več tarč v Izraelu, med njimi mednarodno letališče Ben Gurion v Tel Avivu, biološki raziskovalni objekt, logistične baze ter nekatere poveljniške in nadzorne centre, poročanje iranske tiskovne agencije Irna povzema francoska agencija AFP. Več ljudi je ranjenih.

Irna je poročala, da je proti Izraelu v 20. valu iranskega odgovora poletelo 40 raket. Izraelska policija je sporočila, da so cilje zadele tri, pri čemer je bilo ranjenih 23 ljudi, navaja AFP.

Izraelska vojska je danes zjutraj sporočila, da Iran nadaljuje raketne napade, po državi so zatulile sirene, ljudje so se umaknili v zaklonišča, o žrtvah pa uvodoma niso poročali.

Na jugu države je bila zaradi poškodb na infrastrukturi prav tako motena oskrba z elektriko, a oblasti ne navajajo vzroka. Brez elektrike naj bi bilo približno 8000 ljudi.

Izraelska vojska je še sporočila, da so njena letala v nedeljo v Iranu zadela več deset vojaških tarč, med njimi izstrelišče raket dolgega dosega v mestu Jazd v središču Irana.

Iranski mediji so poročali, da je bilo v teh napadih ubitih devet pripadnikov revolucionarne garde, raketa pa naj bi zadela še reševalno vozilo in ubila tri ljudi.

Guverner Teherana Mohamed Sadeg Motamedian je poročal, da je bilo od prvih izraelskih napadih 13. junija doslej v prestolnici napadenih več kot 200 lokacij.

Izraelski napadi na Iran naj bi do nedelje zahtevali več kot 400 smrtnih žrtev, iranski odgovori na napade pa so na izraelski strani ubili 24 ljudi, navaja AFP.

Svetovalec ajatole Alija Hameneja Ali Akbar Velajati je v nedeljo dejal, da bodo kot legitimno tarčo jemali vsako državo v regiji Bližnjega vzhoda in drugje, ki jo ameriške sile izkoriščajo za napade na Iran.

"Amerika je napadla srce islamskega sveta in jo čakajo nepopravljive posledice," je izjavil Velajati.

Tudi predsednik države Masud Pezeškian je zagotovil, da bodo ZDA dobile odgovor na napade, še en svetovalec Hameneja Ali Šamkani pa je dejal, da četudi bodo v napadih uničeni jedrski objekti, igra ne bo končana, ker bo obogateni uran ostal skupaj z avtohtonim znanjem in politično voljo, navaja AFP.

Posledice ameriških napadov na tri jedrske objekte v Iranu še niso jasne, vendar pa ameriški mediji poročajo, da je Iran obogateni uran najverjetneje že preselil nekam na varno. Izrael je napade na Iran utemeljil s ciljem uničenja jedrskega programa Teherana.

Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA) je v nedeljo sporočila, da po napadih niso zaznali povečanega sevanja ob iranskih jedrskih objektih, da pa bodo dodatne ocene razmer sporočili, ko bo na voljo več informacij.

Svet guvernerjev IAEA se bo sicer danes sestal na izrednem zasedanju. Več o tem lahko preberete tukaj:

"Kitajska poziva sprti strani, naj preprečita ponovno zaostrovanje razmer, se odločno izogneta širjenju vojne in se vrneta na pot politične rešitve," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP danes dejal tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva.

Poudaril je, da mora mednarodna skupnost storiti več, da konflikt ne bi vplival na svetovno gospodarstvo in opozoril, da so Perzijski zaliv in okoliške vode pomembne mednarodne trgovinske poti. "Ohranjanje varnosti in stabilnosti v tej regiji je v skupnem interesu mednarodne skupnosti," je dodal.

Svet se boji, da bo Iran v odgovor na ameriški napad zaprl strateško pomembno Hormuško ožino, ki je ključna trgovska pot. Iranski parlament je zaprtje ožine izglasoval že v nedeljo, a končno odločitev o tem bo sprejel iranski vrhovni svet za nacionalno varnost, na čelu katerega je ajatola Ali Hamenej.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v nedeljo pozval Kitajsko, ki velja za zaveznico Irana, naj pomaga preprečiti zaprtje Hormuške ožine. Pred tem je posvaril Iran, da bi zaprtje te poti zanj pomenilo gospodarski samomor.

Tudi visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas je poudarila, da unijo skrbijo morebitni povračilni ukrepi in stopnjevanje vojne. "Zlasti zaprtje Hormuške ožine bi bilo zelo nevarno in ne bi bilo dobro za nikogar," je dejala novinarjem pred današnjim zasedanjem zunanjih ministrov unije v Bruslju.

Skozi okoli 55 kilometrov široko trgovsko pot med Iranom in Omanom potuje skoraj petina svetovne nafte in približno toliko svetovne zaloge utekočinjenega zemeljskega plina.

Zaprtje ožine bi zlasti močno škodovalo Kitajski. Drugo največje gospodarstvo na svetu kupuje skoraj 90 odstotkov iranskega izvoza nafte, za katerega veljajo sankcije Zahoda zaradi iranskega jedrskega programa in kršitev človekovih pravic. Tudi druga velika azijska gospodarstva, vključno z Indijo, Japonsko in Južno Korejo, so v veliki meri odvisna od surove nafte, ki jo prevažajo skozi ožino.

Teheran je v preteklosti že grozil z zaprtjem Hormuške ožine, kar bi omejilo trgovino in vplivalo na svetovne cene nafte, vendar te grožnje ni nikoli uresničil.

V nedeljsko zvečer je v New Yorku potekalo že tretje izredno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov, odkar je Izrael 13. junija napadel Iran. Izredno zasedanje je sledilo ameriškim zračnim napadom na tri jedrske objekte v Iranu, ki so sprožili nepredvidljive posledice za mir in varnost ne le v regiji Bližnjega vzhoda, ampak po celem svetu.

Prvič odkar je v ZDA oblast prevzel Trump, je ruski veleposlanik pri ZN Vasilij Nebenzija neposredno in odločno napadel Washington in najodločneje obsodil nevarno in provokativno dejanje proti Iranu z napadom na jedrske objekte. Dejal je, da se ZDA igrajo z varnostjo celotnega človeštva in so odprle Pandorino skrinjico, kjer nihče ne ve, kakšno trpljenje bo sledilo.

"Washington in zahodni Jeruzalem se imata za najvišja razsodnika in sta pripravljena na vsak zločin in kršenje mednarodnega prava. Američanom smo ponujali posredniške storitve, ampak jih diplomacija očitno ne zanima," je dejal Nebenzija. Zatrdil je, da ZDA odslej nihče ne bo verjel več ničesar.

Pri tem je spomnil na nastop tedanjega državnega sekretarja Colina Powella leta 2003 v Varnostnem svetu proti Iraku, ki mu je sledilo desetletje kaosa. "Spet želijo, da verjamemo njihovim pravljicam. Zgodovina jih ni naučila ničesar," je dejal in dodal, da "teater absurda" dopolnjuje Velika Britanija, ki napadeno državo Iran poziva k zadržanosti.

Vršilka dolžnosti ameriške veleposlanice Dorothy Shea je dejala, da je bil namen napada uničenje jedrskih zmogljivosti največjega sponzorja terorizma na svetu in ZDA so ravnale v pomoč zavezniku Izraelu v kolektivni obrambi, ki je v skladu z Ustanovno listino ZN.

"Iran že leta poziva k uničenju Izraela in ZDA in je odgovoren za nešteto smrtnih primerov po Bližnjem vzhodu. Prikriva svoj jedrski program in ovira jedrska pogajanja. Iran ne sme odgovoriti, ker ga, kot je dejal predsednik Trump, čaka uničujoče maščevanje," je dejala Shea.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je dejal, da si ljudje v regiji ne morejo privoščiti novega cikla uničevanja, vendar pa svet spet drvi v brezno maščevanja za maščevanjem. "Prevladati mora diplomacija, civiliste je treba zaščititi, treba je zagotoviti varno plovbo, potrebujemo kredibilno rešitev z dostopom IAEA do iranskih objektov," je med drugim dejal Guterres.

Njegov pomočnik za Evropo, srednjo Azijo in Ameriko Miroslav Jenča je dejal, da ameriški napadi predstavljajo nevarno poglabljanje konflikta, ki je že uničil številna življenja v regiji. Generalni direktor IAEA Rafael Mariano Grossi pa je dejal, da jedrskih napadov na jedrske objekte ne sme biti nikoli.

Večina članic Varnostnega sveta ZN ni naravnost obsodila ameriških napadov, ampak so kot Slovenija obsodile "vojaško eskalacijo" spopada med Izraelom in Iranom ter posledice za civilno prebivalstvo.

"Pozivamo k takojšnjemu premirju," je dejala namestnica slovenskega veleposlanika pri ZN Ondina Blokar Drobič. Po njenih navedbah Slovenija ostaja zaskrbljena zaradi nejasne narave iranskega jedrskega programa. Izrazila je podporo Mednarodni agenciji za jedrsko energijo (IAEA) in potrdila trdno zavračanje širjenja jedrskega orožja ter vztrajala pri diplomaciji.

"Pogajanja morajo vključevati iransko jedrsko vprašanje za kredibilno in celovito rešitev, ki jo bo mogoče preveriti, kakor tudi druge krize v regiji, vključno z Gazo. Pozivamo vse voditelje, naj pokažejo vodstvo za mir," je sklenila.

Po njegovih besedah za zdaj še ne morejo z gotovostjo oceniti posledic napadov na podzemni objekt v Fordu, vendar pa takšni napadi tvegajo z velikimi posledicami čez meje napadene države.

Veleposlanik Irana Amir Said Iravani je ocenil, da je izraelski premier Benjamin Netanjahu na žalost ZDA spet potegnil v vojno, v kateri Amerika tvega lastno varnost. Zagotovil je, da bo Iran na agresijo odgovoril ob času, na kraju in v trenutku, ki ga bodo določile oborožene sile. Dejal je, da je Iran v dolgi zgodovini premagal še večje agresorje in jih bo tudi tokrat.

Ameriško zunanje ministrstvo je v nedeljo državljane, ki nameravajo potovati v tujino, opozorilo, naj bodo bolj previdni. Opozorilo je State Department izdal po ameriških zračnih napadih na Iran, ki obljublja neopredeljene povračilne ukrepe ob neopredeljenem času in kraju.

"Spopad med Izraelom in Iranom je povzročil motnje v potovanjih in občasna zapiranja zračnega prostora nad Bližnjim vzhodom. V tujini obstaja možnost demonstracij proti ameriškim državljanom in interesom. State Department svetuje državljanom, naj bodo bolj previdni, pozorno preberejo opozorila o potovanjih, informacije o državah in zadnja varnostna opozorila o državah, ki jih nameravajo obiskati," piše v svarilu.

To sledi nedeljskim napadom ameriških bombnikov na tri jedrske objekte v Iranu, ki so po navedbah ameriške strani povzročili ogromno škodo. Teheran je napovedal odgovor in med drugim zagrozil z napadi na ameriška oporišča na Bližnjem vzhodu. Kot legitimno tarčo je označil tudi vse države v regiji, ki naj bi jih ZDA uporabile pri napadih na Iran.

ZDA so v soboto začele izvajati evakuacijske lete za ameriške državljane iz Izraela. Prav tako so osebju na diplomatskih misijah v Iraku in Libanonu naročile, naj zapustijo državi.