Po devetih otrocih izgubila še moža, z edinim preživelim sinom v Italijo

23. maja se je pediatrinja Ala el Nadžar iz Gaze poslovila od svoje družine in odhitela na urgenco pomagat najmlajšim poškodovancem. Nekaj ur pozneje, ko je izraelska vojska na njen dom v Han Junisu odvrgla bombo, pa so iz porušene hiše, ki jo je po napadu zajel še požar, vlekli povsem požgana trupla njenih majhnih otrok. Najmlajša je imela komaj sedem mesecev, najstarejši pa je dopolnil 12 let. V napadu je bilo ubitih devet od njenih 10 otrok.

Pod ruševinami so našli tudi 11-letnega Adama, ki je bil pokrit s sajami, oblačila na njem pa so bila raztrgana. Na drugi strani je ležal zdravničin mož, ki je močno krvavel iz glave in prsnega koša, v napadu pa mu je odtrgalo roko. Oba so odpeljali v bolnišnico

Zdravnica je bila v bolnišnici, ko so tja pripeljali povsem neprepoznavna trupla njenih sedmih otrok, trupli dveh otrok so pod ruševinami našli šele nekaj dni pozneje.

Tudi hudo poškodovan mož Hamdi el Nadžar, prav tako zdravnik, je po dobrem tednu izgubil bitko za življenje. "Dr. Hamdi el Nadžar, soprog dr. Ale el Nadžar, je podlegel poškodbam ... in se pridružil svojim devetim otrokom, ki so bili ubiti pred tem," so iz bolnišnice Nasser Medical Complex sporočili 31. maja. 

Adam in Ala sta tako edina preživela člana prej 12-članske družine el Nadžar. 

Usoda zdravnice je le ena od mnogih tragičnih zgodb iz Gaze, a se je zaradi nepredstavljive izgube dotaknila mnogih. Italija in Malta sta minuli vikend sporočili, da sta pripravljeni na zdravljenje sprejeti Adama, edinega preživelega otroka palestinske pediatrinje.

11-letniku so morali amputirati roko, utrpel pa je tudi hude opekline po celotnem telesu. 

Zdravnica je ponudbo sprejela in danes se je odpravila na pot, najprej z reševalnim vozilom do letališča v Eilatu ob Rdečem morju, od tam pa z letalom v Milano. Letalo je priskrbela italijanska vlada, poleg zdravnice in njenega sina pa bo na njem še nekaj drugih kritično bolnih Palestincev in njihovih družinskih članov. 

"Nisem močna. Vsi pravijo, da sem, pravijo mi junakinja, ker vztrajam, ampak želim si pravico do tega, da nisem močna," je Nadžarjeva pred evakuacijo povedala za italijanski La Repubblica. "Sem ženska, ki so ji ubili skoraj vse otroke, jaz pa sem si vedno želela le, da bi jih zaščitila. Ne le njihova telesa – želela sem zaščititi tudi njihova čustva. Če je Bog dopustil to tragedijo, potem mora biti za to razlog. Mora biti. Vendar jaz ne vem, kaj to je," je še dejala. 

Italijanski zunanji minister, Antonio Tajani, je dejal, da bo Alo in Adama el Nadžarja na letu za Milano spremljala še ena od Adamovih tet in njegovi štirje bratranci, poleg njih pa še nekaj drugih pacientov in njihovih družin. Kot je povedal Tajani, bodo iz Gaze s tremi letali v Milano prepeljali 80 Palestincev. Tja naj bi prispeli v večernih urah. 

Adam bo tako dobil možnost za novo življenje. "Upam, da bom spisala novo poglavje najinega življenja v Italiji, vendar v drugo knjigo. Naredila bom vse, kar je v moji moči. Po operaciji se bo Adam učil italijanščine in se vpisal v šolo," je dejala.

Medtem njegovi bratci in sestrice – sedemmesečna Sidar, dveletni Lukman, triletna Sajdin, petletni Rifan, sedemletni Raslan, osemletni Džubran, devetletna Eve, 10-letni Rakan in 12-letni Jahja – delijo usodo (po nekaterih ocenah) skoraj 18.000 ubitih otrok v Gazi. "Rodila sem jih, rada sem jih imela in vzgajala sem jih dokler sem jih lahko. Pred vojno so bili srečni in čudoviti otroci," je dejala zdravnica. 

Ko so Adama vprašali, kaj si želi v prihodnosti, je odgovoril, da si želi živeti v lepem kraju. "Lep kraj je kraj, kjer ni bomb. V lepem kraju hiše niso porušene in jaz hodim v šolo. Šole imajo mize in otroci se učijo, nato pa se igrajo v dvorišču in nihče ne umre. Lep kraj je tam, kjer mi operirajo roko in moja roka spet deluje. V lepem kraju moja mama ni žalostna. Rekli so mi, da je Italija lep kraj," je opisal Adam.