Po dveh desetletjih bodo v Haagu objavili sodbo Simatoviću in Stanišiću

Sodni senat je 30. junija 2021 Stanišića, nekdanjega vodjo srbske Službe državne varnosti (SDB), in Simatovića, nekdanjega poveljnika enote za posebne operacije te tajne službe, obsodil na 12 let zapora.

Obsodili so ju zaradi sodelovanja pri vojnih zločinih in zločinih proti človečnosti, ki jih je po zavzetju Bosanskega Šamca v BiH aprila 1992 proti bošnjaškemu in hrvaškemu prebivalstvu izvedla srbska paravojaška skupina Rdeče baretke. Sodniki so tudi potrdili, da sta zagotavljala praktično pomoč – ki je bistveno vplivala na izvršitev zločinov – z usposabljanjem in napotitvijo pripadnikov posebnih enot SDB in lokalnih Srbov iz Bosanskega Šamca za sodelovanje pri zavzetju te občine.

Nista pa bila obsojena za načrtovanje vojnih zločinov, saj sodišče ni nedvomno ugotovilo, da sta sodelovala pri skupnem zločinskem podvigu, katerega cilj je bila trajna in nasilna odstranitev nesrbskega prebivalstva iz delov BiH in Hrvaške, kot je to trdilo tožilstvo.

Obtožnica ju je namreč bremenila, da sta med vojno na območju nekdanje Jugoslavije med letoma 1991 in 1995 "usmerjala, organizirala, financirala, urila in oskrbovala" posebne oborožene enote srbske varnostne službe in druge srbske sile. Med njimi so bile paravojaške enote, kot so Rdeče baretke, Škorpijoni in Tigri pokojnega Željka Ražnatovića Arkana, ki so zagrešile zločine med vojno v BiH in na Hrvaškem.

V obtožnici je navedeno, da sta sodelovala pri združenem zločinskem podvigu na čelu s tedanjim srbskim predsednikom Slobodanom Miloševićem z namenom, da bi odstranili večino Bošnjakov in Hrvatov iz delov BiH in Hrvaške.

Sodniki so kot dokazano sprejeli, da je skupni zločinski podvig obstajal, obsojenca sta zanj vedela, a po njihovi presoji v njem nista sodelovala.

Na sodbo na ponovljenem sojenju leta 2021 se je pritožila obramba, ki zahteva oprostilno sodbo ali skrajšanje zaporne kazni za oba obsojenca. Pritožilo se je tudi tožilstvo, ki zahteva, da ju spoznajo kriva tudi za druge zločine v BiH in na Hrvaškem. Zanju zahteva višjo kazen.

Postopek proti Simatoviću in Stanišiću, ki je z 20 leti najdaljši v zgodovini haaškega sodišča, se je začel leta 2003, ko je tožilstvo Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu vložilo obtožnico proti njima. Istega leta so ju srbske oblasti prijele v operaciji po umoru srbskega premierja Zorana Đinđića in ju izročile sodišču. Oba sta se izrekla za nedolžna.

Prvo sojenje se je začelo junija 2009, maja 2013 so ju oprostili, ker ni bilo dovolj dokazov, da sta srbske enote na Hrvaško in v BiH pošiljala z namenom, da bi zagrešile vojne zločine. V prizivnem postopku je sodišče decembra 2015 v oprostilni sodbi razveljavilo in odredilo ponovno sojenje.

To se je začelo junija 2017 in se po koncu dela sodišča v istem letu nadaljevalo v okviru rezidualnega mehanizma MICT. Tako kot na prvem je tudi na ponovljenem sojenju tožilstvo zahtevalo dosmrtni zapor za oba, obramba pa oprostilno sodbo. Na ponovljenem sojenju so ju junija 2021 obsodili na 12 let zapora.

Z izrekom pravnomočne sodbe v sredo se bodo končali vsi postopki proti sedaj 73-letnikoma, ki sta od leta 2021 v priporu v Scheveningnu. Ker so ju od začetka sodnih postopkov večkrat začasno izpustili iz pripora, je po navedbah srbske tiskovne agencije Beta Simatović v zaporu prestal skupno okoli 6,5 leta, Stanišić pa okoli 5,4 leta, saj je bil zaradi bolezni večkrat začasno na prostosti.